Žarek tedna

"Vsak dan je treba začeti znova." - Martin Kojc

DREVESA - miti, legende, zdravilnost

Sreda, 5. april 2017

nova knjiga Marie Ane Kolman, tokrat drugi del

Vem, da drevesom in ne nam,
dana je veličina popolnega življenja;
na ljubečih tleh so sestre zvezdam,
mi kot da smo na tujem,
a drevesa v domovini! -Nikolaj Gumiljov (1886-1921), Drevesa

Čaščenje kulta dreves sega v čas animizma, iz katerega so izšle vse religije. Arhaični človek je navzočnost duhovnih sil doživljal kot izkustvo, zato je imelo verovanje v duhove in druga nadnaravna bitja, ki bivajo v drevesih, značaj resničnosti. Duhovi so sčasoma postali bogovi, ki so imeli podobne lastnosti kakor ljudje, zato so bili odnosi med ljudmi in bogovi zelo »človeški«: izkazovali so si ljubezen, sovraštvo, spoštovanje, se obdarovali in tudi kaznovali.

Bizantinski cesar, pisatelj in zgodovinar Konstantin VII. Porfirogenet (905–959) je v svojem delu De administrando imperio (Προς τον ίδιον υιόν Ρωμανόν) opisal narode ob mejah bizantinskega cesarstva, njihovo zgodovino in običaje. Za Južne Slovane tako piše, »da častijo drevesa in kamenje«.

Iz verovanja v duhove in demone, ki so utelešeni v drevesih, se je sčasoma razvila predstava o tem, da je drevo domovanje določenega duha ali celo boga. Rimski pisec in učenjak Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (23–79), umrl je pri Neaplju ob izbruhu Vezuva, je v svojem delu Naturalis historia iz leta 77, ki velja za najstarejšo enciklopedijo, zapisal, da so drevesa »hrami bogov« (numinum templa). Drevesa kot bivališča bogov izražajo značaj in moč božanstev ali demonov, ki v njih živijo. O tem pripovedujejo miti, legende, pravljice, izročilo ljudskega zdravilstva in tudi ljudski običaji, ki imajo pogosto izvor v magijskih obredih. Mnogi običaji, ki so se ohranili do danes, imajo svoj izvor prav v starodavnem prepričanju, da se moč duha, ki biva v drevesu, lahko prenese na človeka. Objemanje dreves, šibanje z vejicami, okraševanje z venci, spletenimi iz drevesnih vej in cvetov, zatikanje drevesnih vej v polja in domove, ležanje pod drevesi – vse to so bili načini vzpostavljanja povezave med človekomin drevesom, da bi se življenjska moč prenesla z drevesa na človeka, da bi ga okrepila, pozdravila ali obvarovala pred boleznimi.

 
Tesna povezava med človekom in drevesi se je ohranila tudi v krščanstvu. Iz ljudskih običajev iz predkrščanskega obdobja so se v krščanske praznike prenesli mnogi obredi, povezani s čaščenjem dreves. Tako se je čaščenje kulta dreves na neki način ohranilo do danes, čeprav se je izvorni pomen pogosto zabrisal ali celo izgubil.
Da bi se znanja o pomenu dreves za zdravje človekovega telesa in duha ohranila, sem pri predstavitvah dreves posegla daleč nazaj, ko drevo ni bilo le surovina, ampak domovanje božanstev in duhov. Pri tem me je vodil tudi zapis Hermanna Hesseja v njegovih Popotovanjih: »Drevesa so svetinje. Kdor se zna z njimi pogovarjati, kdor jim zna prisluhniti, izve resnico. Ne pridigajo naukov in napotil, pridigajo o prazakonih življenja; posamičnosti jim niso mar.«

V drugi del knjige Drevesa – miti, legende, zdravilnost sem vključila drevesa, ki rastejo pri nas, izjema je le sibirska cedra. To »svetinjo« daljne Sibirije sem predstavila zato, ker mi je prav sibirska cedra pred mnogimi leti dala izkušnjo prepoznavanja in povezovanja z energijami narave. Šele iz te izkušnje sem lahko tudi naša drevesa razumela kot živa bitja, naše zaščitnike, zdravilce in učitelje, ki nas učijo o večnih zakonih življenja.

 Od pradavnih časov so ljudje drevesa častili kot sveta, saj so jim dajala vse potrebno za preživetje in s svojimi magičnimi silami vplivala na njihovo usodo. Do prihoda krščanstva so bila drevesa izvorna povezava med bogom in človekom. Predstave o prihodu duše z drevesa, kjer v podobi ptic čakajo na trenutek prehoda v človekovo telo, pa tudi predstave o prehodu duše po smrti v drevo, kažejo na dejstvo, da je bila povezava človeka in dreves bistven del starodavnega verovanja.
Drevo je eden od osnovnih elementov starodavne kozmologije. Simbolika drevesa združuje kozmos, bios in logos, zato se drevo v različnih tradicijah in religijah pojavlja kot kozmično drevo, drevo življenja in drevo spoznanja.

Prastara predstava o drevesu življenja v mitologiji in legendah zaznamuje nastanek kozmosa in človeka. V prvobitnih religijah je drevo povezovalec spodnjega, srednjega in zgornjega sveta, zato v njem bivajo bogovi in duhovi. Tako kozmično drevo v zgodovini religij prehaja v predstavo o drevesu življenja in drevesu nesmrtnosti v smislu večnega življenjskega kroga. Struktura kozmosa, sestavljenega iz spodnjega sveta, kjer bivajo predniki; srednjega sveta, v katerem bivajo  ljudje; in zgornjega sveta, v katerem bivajo duhovi in bogovi, je arhaičnemu človeku omogočala prehod med temi tremi svetovi in tudi med preteklim, sedanjim in prihodnjim časom preko t.i. središčne osi (axis mundi), ki jo je predstavljalo drevo, na goratih področjih pa običajno najvišja ali sveta gora, imenovana tudi kozmična gora. Kozmično drevo je v šamanski tradiciji služilo šamanom za potovanje v spodnji in zgornji svet, v krščanstvu pa so preko dreves na Zemljo sestopali Mojzes, mati božja in pogosto kar sam bog.

Religiozna izkušnja je arhaičnemu človeku pomenila občutenje resnične prisotnosti nekega višjega življenjskega načela, ki je določalo, usmerjalo in osmišljalo njegov obstoj. Zdi se, da je bilo prav drevo tisto, ki je s svojo strukturo človeka ne le povezovalo s spodnjim in zgornjim svetom, ampak ga tudi umeščalo v čas in prostor. Pomembno vlogo je imelo ob rojstvu, v vsakdanjem življenju, v obredju in ob smrti oz. pokopih. V svetu simbolov drevo in les predstavljata materio primo, saj mnogi miti o nastanku sveta omenjajo drevo, ki je obstajalo prej, preden je nastal svet. Zato les v starodavnih tradicijah nosi funkcijo povezovalca človeka z izvorom preko človekovega prvega in zadnjega bivališča - zibelke in krste. Oboje je seveda iz lesa, pri čemer se v ljudskem védenju še danes kot praspomin ohranjajo znanja o tem, katero drevo je primerno za določene življenjske potrebščine. Krščanstvo ni moglo izkoreniniti človekove misteriozne povezanosti z drevesi,
niti ni moglo povsem odpraviti starih poganskih predstav o svetosti dreves, zato jih je vključilo v svoje legende. Morda so Kristusa le simbolično imenovali tesar. Tesarsko orodje, les in drevo so v svetopisemski simboliki tako »orodje« nebeških sil, s pomočjo katerih božji sin iz kaosa (nereda) ustvarja kozmos (red).
Drevo življenja (arbor vitae), ki ga religije pred krščanstvom razumejo kot kozmično drevo ali os sveta (axis mundi), v obredju predstavlja središče sveta, v mitološkem pomenu pa izraža njegovo urejenost. V mnogih arhaičnih kulturah je kozmično drevo tako prispodoba svetosti, plodnosti in večnosti, in kot tako simbolizira idejo o stvarjenju, rodovitnosti, iniciaciji in nesmrtnosti. Na tem drevesu so po verovanju Muslimanov na listih zapisana imena vseh ljudi. Ko listi odpadejo, jih pobere angel smrti Izrail.
Čaščenje dreves v mitologiji mnogih ljudstev je imelo svoj izvor v ljudskem izkustvu, iz katerega so ljudje drevo prepoznali kot simbol življenja, rodovitnosti in življenjske sile. Zdravilna moč dreves je bila zagotovo povod za to, da je drevo dobilo status kulta, ki se še danes ohranja v mnogih običajih: božično drevo, mlaj, borovo gostüvanje, krašenje hiš z zelenimi vejami ob praznikih, jurjevanje, božični čok, velikonočnebutare itd. Marsikateri običaj se je sicer ohranil, njegov pomen in namen pa sta že davno pozabljena. Ta knjiga je nastala z namenom, da se znanja o izjemnem pomenu dreves za človekovo zdravje, psihično stabilnost in duhovno moč ne bi pozabila. Miti, legende in izkušnje ljudskega zdravilstva imajo zagotovo pomembno sporočilnost. Ker prihajajo iz časa t.i. nekdanjosti, pa nikakor ne pomeni, da je moč dreves danes kaj drugačna kot je bila v davnini. Močno zdravilno delovanje dreves, kot ga izpričujejo izkušnje ljudskega zdravilstva v starih pratikah, se zdi sodobnemu človeku malo verjetno, saj njegov um sprejema kot resnično le tisto, kar je empirično dokazljivo. Objemanje dreves s pričakovanjem ozdravitve je kot verovanje v čudeže. Čudeži se seveda ne dogajajo v nasprotju z resnično naravo sveta, ampak jih mi, ki smo tako zelo racionalni, imenujemo čudeže, ker te resnične narave sveta ne razumemo več, zlasti ne takrat, ko se narava »obnaša« drugače kot mi od nje pričakujemo.
 

Pričujoča knjiga je prvi del trilogije o drevesih. V drugem delu bom opisala smreko, jelko, bor, macesen, javor, jelšo, topol, gaber, bukev, lesko, jesen, cedro in tiso, v tretjem delu pa oreh, kostanj, jablano, hruško, slivo, marelico, breskev, oljko, figo, granatno jabolko in vinsko trto. Izbrala sem tista drevesa, ki so lastna našemu habitatu in naši kulturi. Pri tem izhajam iz izkustva in znanja naših prednikov, ki so drevo častili kot trojstvo telesa, duše in duha. Etimološki razlagi imena sem namenila posebno pozornost, saj nas prav ime najbolj zanesljivo vodi do izvornega pomena in praznanja. Biološkemu opisu sem dodala tudi opis farmakoloških vsebnosti zdravilnih delov drevesa in uporabo le teh v ljudskem zdravilstvu. V mitih in legendah drevesa resnično zaživijo v svojem trojstvu, ki ga ob etimološki, zgodovinski, mitološki in farmakološki razlagi dreves tudi sodoben človek lahko sprejme in razume kot verjetnega. Morda bo s ponovno povezavo človeka z drevesi postalo verjetno tudi, da bi »veličina popolnega življenja«, o čemer v svoji pesmi »Drevesa« govori ruski pesnik Nikolaj Gumiljov, bila dana tudi človeku. To je tudi namen mojih zapisov o drevesih.

Maria Ana Kolman

Knjiga Drevesa stane 30€ in  je na voljo tudi v Žarku; z veseljem vam pošljamo predračun ali pa pridite osebno. Ostale knjige Marie Ane Kolman na povezavi

 

Nazaj

Z resnico srca do svetlobe sveta

Izvedba spletne strani kABI d.o.o.
idejna zasnova HeC
2011

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Žarek, Svetovanje, naravno zdravljenje in založništvo, Helena Cesar s.p.