Žarek tedna

Najprej zavrzi pamet. Resnična pamet je nerazločevalni duh narave, božja modrost. 

Človeška pamet razločuje, razpršuje, razkraplja. Bolj se razvija, bolj razdrablja - nebodigatreba, ki v prah se povrne. - M. Fukuoka, Živeti Naravo

Zavest kot hologram čiste zavesti

Torek, 28. januar 2014

Zavest je bistvo človeka. Brez zavesti nima človek ničesar. Brez zavesti človek dejansko ne obstaja.

Etimološka razlaga besede zavest kaže na izvoren pomen v sestavljenki zain vede– pomeni vem, torej vedeti - ki izvira iz staroindijskega korena veda. Praslovansko vedeje prvotno pomenilo videl sem, iz česar pomen besede zavest lahko razložimo kot nekaj, kar obstaja, ker smo to videli in zato vemo, da je, da torej obstaja.

Ko se ljudje sprašujejo po smislu svojega življenja, iščejo temelje svojega bivanja ali morda vrednotijo svoje življenje in mu določajo namen in pomen, zavest ostaja prezrta in neopažena. Na preprosto vprašanje, kaj ima človek v življenju najraje, običajno sledijo odgovori kot: svoje zdravje, svojo družino, delo, potovanja, sladoled,… Pravilen odgovor bi bil pravzaprav: zavest. Brez zvesti ni ničesar, ne moreš ljubiti svojih otrok, ne moreš opravljati svojega dela, niti ne moreš preprosto uživati v pogledu na čudovito pokrajino.

Zavesti ne moremo enačiti z razumom. Razum lahko razumemo kot žarnico, ki sveti le, če je priklopljena na električni tok (zavest).  Če je duh zavesti šibak, potem naša »žarnica«, torej razum, le medlo sveti in naše življenje je polno zmot, težav in problemov. Duh z budno zavestjo je miren in prodoren. Odseva mir in spokoj, ki deluje tudi na druge ljudi. Če svojo zavest razumemo kot notranjo luč, postane jasno, da prav kvaliteta naše zavesti določa kvaliteto našega življenja. Zavest je kot sončna svetloba. Osvobaja naša čustva in bistri naš razum. Zavest je vse in povsod. Stanje nezavesti, torej stanje brez zavesti, nam šele jasno pokaže, da brez zavesti v resnici ne živimo.

Večinoma se ukvarjamo z ljudmi, okoliščinami, stvarmi in mislimi, ki oblikujejo naše vsakdanje življenje.  Skrivnost Univerzuma je zelo preprosta – je čista zavest. Problem pa je, ker čisti razum ne more dojeti čiste zavesti, nemogoče jo je »fotografirati«, saj to ni niti stanje, niti ideja niti čustvo. Zavest ni nekaj materialnega, kar bi enostavno vzeli v roke kot neko orodje in ga uporabljali. Čisto zavest lahko samo doživiš in takrat vse na nek način dobi smisel in pomen. Zavesti ni niti možno niti potrebno razumeti v smislu teorije, lahko jo le prebudimo in sprožimo njeno delovanje po principu »avtopilota«.

Na meji med vidnim svetom, ki ga zaznavamo kot Stvaritev v vseh njenih pojavnih oblikah, in nevidnim svetom (tako imenovanim praznim prostorom, ničem, poljem, Univerzumom,…) iz katerega je vse izšlo, leži zavest. Na eni strani leži svet v vsej svoji pojavni obliki kot ga prepoznava naša zavest, na drugi strani pa neskončno kraljestvo čiste zavesti.  Čista zavest je Eno, nekaj brez oblike, kar pomeni, da nima meja. Vsaka stvar brez meje je neskončna. Ko stvarem postavimo meje, postanejo dobesedno omejene in s tem končne!  Naš razum operira s stvarmi, ki jih prepoznavamo po različnih oblikah. Razum je nekakšna posoda za misli in čustva. Skozi naša čutila razum ohranja povezavo z materialnim svetom. Ker so pojavne oblike materije različne, naš razum lahko loči piškot od krastače.  Zdi se morda sila preprosto, toda naloga razuma je zelo kompleksna: prepoznavati različne oblike, jih opredeliti in razvrstiti in nato ali uporabiti ali odložiti za kasneje. Čista zavest je Eno, je brez oblike in brez meja, ki bi mu jih sicer postavil naš razum. Misli in čustva pa imajo mentalno obliko. Ideje, prepričanja, upanja in filozofiranja so nakopičene misli o centralni temi, podobno kot je stol skupek molekul. Misli niso tako čvrste kot materialne stvari, ampak kljub temu so neke vrste stvari. Misli in čustva s katerimi operira naš razum, gradijo našo zavest, ji postavljajo meje ali pa vodijo v smer čiste zavesti.

Čista zavest je kot nepopisan list papirja, ki ga lahko popišemo s svojo pisavo. Ker je čista zavest brez oblike, je razum ne more prepoznati, niti razumeti, kontrolirati ali z njo manipulirati. Ne obstaja kot stvar, zato za naš razum pravzaprav ne obstaja, kar pa ne pomeni, da je v resnici ni. Prebujenje zavesti pomeni zato pravzaprav prebujenje naše lastne zavesti, da bi naša zavest lahko sprejela čisto zavest. Torej moramo prepoznati nekaj, kar nima prepoznavne oblike, kar je brez oblike in mase, nekakšen nič. S svojim razumom moramo razumeti nič.

Naš razum nas umešča v miselni prostor, kjer se niti svoje lastne zavesti niti čiste zavesti sploh ne zavedamo – pomeni, da je ne prepoznavamo, ne upoštevamo, o njej ne razmišljamo in jo v bistvu ignoriramo. Četudi v življenju kar naprej doživljamo razočaranja, še kar naprej verjamemo, da nam bo neka stvar prinesla doživljenjsko srečo, mir, ljubezen in zadovoljstvo. Vedno znova in znova nasedamo tem »pravljicam«, verjamemo v neke »stvari«, ne moremo pa verjeti v tisti Nič.

»Resnična umetnost odkritja ni v tem, da najdemo novo ozemlje, ampak, da ga gledamo z novimi očmi.« Marcel Proust

Ko prepoznamo čisto zavest, je to veliko odkritje – videti jo z drugimi očmi pa je pogoj, da svojo zavest lahko približamo čisti zavesti.

Ker je čista zavest neskončna, se ne more spreminjati. Ta oblika Niča je taka kot je bila in taka bo tudi v bodoče. Medtem se stvari, torej vse pojavne materialne oblike, nenehno spreminjajo, dokler nekoč ne prenehajo obstajati. V kraljestvu Stvarstva je spreminjanje edina konstantna. V trenutku, ko se nekaj rodi, stopi na pot k svojemu koncu. Čista zavest se nikoli ne spremeni in nikoli ne umre. To je polje neskončne ljubezni in miru.

Paradoksalno je, da vse, kar ima neko obliko, izhaja iz nečesa, kar je brez oblike.  Iz naročja čiste zavesti je razpeta mreža Stvarjenja. Kvantna fizika je vsaj teoretično odkrila kraljestvo čiste zavesti.  David Bohm je s pojmom »Neskončno Vse« opredelil nek implicitni red, ki izvira iz Niča. Paralela s čisto zavestjo je jasna: naša zavest izhaja iz čiste zavesti.

Vse v stvarstvu kaže dve lastnosti: red in energijo. Na primer stol, na katerem sedimo, je pravzaprav energija v obliki stola.

Praoblika, izvorna oblika Stvarjenja je val. Tik pred valom in tik za čisto zavestjo je na razvojni lestvici Stvarjenja polje niča ali kvantno stanje. Temelj Stvarstva je življenjska ali vitalna sila, ki bitjem daje življenje. Val je brezmejen in se razteza v neskončnost. Ko se valovi združijo, nastanejo subatomski delci. Ko postanejo kompaktni, se tvorijo atomi, ki se združijo v molekule,  te se oblikujejo v materialne oblike kot so stol, rože, oblaki,…

Iz lestvice energije in reda je razvidno, da manj je energije, bolj je snovna. Stol na primer je resnično masiven v primerjavi z subatomskim delcem. Če bi želeli izmeriti hitrost subatoma, ki obstaja le na nivoju valov, bi ugotovili, da je kar nekam izginil. Čim višje po lestvici gremo, več energije imajo delci. Na snovnem materialnem nivoju ima energija stola tudi svojo težo. Če z prerazporeditvijo molekul stol spremenimo v drugo pojavno obliko – ga na primer zažgemo – dobimo še več energije.

Čisti zavesti kaže pot in smer naš namen. Nečemu brez oblike kaže obliko, ki naj jo skladno z našo željo prevzame. Namen je področje, kjer oddamo svoje življenjsko naročilo. Namen mora biti umeščen v ta trenutek, torej zdaj, biti mora jasen in pozitiven. Namen nikakor ne sme biti borba proti nečemu! Kakršno koli »naročilo« želimo oddati čisti zavesti – biti mora jasno, pozitivno in kot da je v tem trenutku že realizirano. Če želimo na primer pozdraviti zlomljeno nogo, oblikujemo sporočilo: Zdrava noga, brez bolečin in poškodb. S tem posredujemo čisti zavesti okvir, v katerem naj sproži zdravljenje. Osredotočimo se na cilj in čista zavest bo sama opravila svoje delo. Neskončen red čiste zavesti bo vzpostavil red (zdravje) v naši zavesti.

Vprašanje je, kako pridemo v stik s čisto zavestjo. O tem je napisano veliko knjig, podano nešteto napotkov, a zdi se, da vsi izhajajo iz prepričanja, da je pot dolga in težka, da  so potrebna dolga leta dela in vaj in nemalokrat se zgodi, da poti do čiste zavesti ne najdemo. Razlog je preprost – poti do tja ne moremo najti, ker je čista zavest v resnici v nas samih. Ne moremo iskati in dobiti nekaj, kar že imamo. Verjetno je večini prav zato tako težko razumeti, kaj čista zavest pravzaprav je. Razumemo lahko le nekaj, kar lahko prepoznamo z našim razumom. Ker pa je čista zavest Nič, je ne moremo ujeti niti z rokami, niti dojeti z razumom. Čisto zavest lahko prepoznamo izključno s spoznanjem Niča. Paradoks je v tem, da naš razum Niča preprosto ne mara. Razum se rad poigrava z idejami ali s čimerkoli, kar vzbuja njegovo pozornost. Razum Niča ne more prepoznati, zato mora iz tega razviti posebno filozofijo, da ta Nič lahko določi in oblikovati posebno tehniko, da ta Nič najde. Po tem se naslaja v trenutnem občutku samozadovoljstva in ponosa v prizadevanju, da samega sebe prepriča, kako uspešen je bil. V resnici pa gre za veliko zablodo.

Maria Ana Kolman, 

Priporočena literatura: Prebujenje zavesti

 

informacije na zarek@siol.net

Nazaj

Z resnico srca do svetlobe sveta

Izvedba spletne strani kABI d.o.o.
idejna zasnova HeC
2011

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Žarek, Svetovanje, naravno zdravljenje in založništvo, Helena Cesar s.p.