Žarek tedna

"Srce mi poje pesem, prepeva melodijo, to pesem je o miru, o sreči in veselju ..."  J. Briški

 

S temi besedami vam želim lepe praznike in vse dobro v Novem letu 2025

Starosvetnosti v mesecu februarju

Torek, 30. januar 2024

Iz slovenske stoletne pratike

Dragi ljubitelji starosvetnosti,

Življenje čedalje hitreje menja svoj ritem, marsikaj, kar mu je nekoč dajalo vsebino in smisel, gre danes v pozabo. Kje naj bo mesto, da se spomnimo te ali one posebnosti iz nekdanjih dni, če ne ravno v zapisih iz stoletne pratike. Kajpak, ne gre samo zato, da bi ohranjali v spominu tisto, kar se je že davno preživelo; morda je vmes le marsikaj, česar ne kaže povsem zavreči. Ljudski običaji so odsev čustvovanja našega človeka, v njih se je izrazila njegova želja po obogatitvi puste vsakdanjosti. In kakor ni mejnika v človekovem življenju, ki bi ga spremljali posebni običaji, tako tudi ni mejnika v življenju narave, ki se na zunaj razodeva v menjavi letnih časov in ki bi mu človek z najrazličnejšimi šegami ne skušal dati poseben pomen.

Izbor običajev nikakor ni znanstven, še manj popoln, naj le opozori na veliko bogastvo  pri nas še živih ali vsaj do nedavna živih običajev, ki spremljajo dogodke leta in letne dobe.  Mnogi od njih imajo v svoji obliki prav verski značaj, za to preobleko pa se neredko skriva pradavno jedro poganskega mnogoboštva.

I z   s l o v e n s k e   s t o l e t n e    p r a t i k e

O koledarskem mesecu

Ime meseca izvira iz rimske besede februatio, ki pomeni očiščenje. Beseda je nekoč imela simboličen pomen, saj je šlo za "očiščenje" od zlih duhov zime. Februar je bil zadnji mesec v starem rimskem koledarju, zato so mu v prestopnih letih dodajali prestopni dan, kar je ostalo v veljavi do današnjih dni.

Martin iz Kole ima za februar izraz Setszann = sečan. Izraz se je z malenkostnimi spremembami ohranil do danes. V Novi Krainski Pratici iz l. 1775 naletimo na ime svičan, ki ga je nato Fr. Metelko v Novi Pratiki  za prestopno leto 1824 dokončno spremenil  v svečan - ime, ki ga še vedno uporabljamo.

Kot zanimivost naj omenimo, da so po sporočilu Baudoina de Courtenaya rekli Slovenci v Reziji temu mescu mali mesec, medtem ko ga je Blaž Potočnik poskušal preimenovati v talnik. Če so prvotno slovensko ime sečan izvajali od glagola sekati, se zdi, da izvira izraz svečan od sveč, ki v tem mesecu od kapa visijo. Da pa tudi starodavni sečan še ni povsem pozabljen, nam pričajo raziskave jezikoslovca dr. Jakoba Riglerja, ki je v začetku prejšnjega stoletja pri preučevanju južno notranjskih govorov še naletel na ta izraz.

Vremenski pregovori

  • Svečnica zelena, cvetna nedelja snežena.
  • Sveti Matija (24.II.) - led razbija, če ga ni - ga naredi.
  • Na svečnico mušice, poznejše rokavice.
  • Ako je preveč toplo svečana, v malem travnu še počiva hrana; če proti svečanu hud je mraz, malemu travnu poti se obraz.
  • Če na svečnico dežuje, kmal' pomlad se oglasuje.
  • Na svečnico če burje ni, malega travna kaj nori.
  • Bodi Katarina ali Kres, če je mrzlo, neti les.
  • Ako na svečnico jug drži, bo še huda zima.
  • Bolje je svečana videti na polju volka, kakor v srajci moža.
  • Ako poje žvižgavec pred sv. Matijem, bo slabo vreme, ako pozneje, bo dobro.

Ljudske šege in običaji po letnih časih

PUST 

Pustovanje sodi med najstarejše ljudske običaje na Slovenskem. O pustu o širšem pomenu besede govorimo v času od sv. Treh kraljev do pepelnice, v ožjem pomenu besede pa s pustom označujemo zadnje dneve pred pepelnico, ki se končujejo s pustnim torkom, ko doseže pustovanje svoj višek. To je čas, ko zima prehaja v pomlad in nedvomno so tudi pustni običaji ostanek starodavnih šeg, pa naj si vidimo v njih boj pomladi z zlimi duhovi zime ali pa odsev obredij čaščenja rajnih, ki so jih našemljeni ljudje poosebljali. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bil pust hkrati praznik novega leta naših prednikov. Kot vse druge praznike so ga seveda proslavljali tudi tako, da so si pripravili kaj boljšega za pod zob in pri tem niso skoparili.

V celjski okolici se je celo ohranilo verovanje, da bo vse leto stradal, kdor se na pustni dan ne naje. Tudi vse pustne šeme pobirajo darove v obliki hrane, na kar pripravijo skupno gostijo, v Istri npr. pa z nabranimi darili pogoste kar vso vas. Na pusta se veže tudi mnogo vraž. Njihova vsebina je skoraj vedno ta, da je treba opraviti to ali on, da bo do kokoši dobro nesle, da bo drevje dobro obrodilo, da lisica ne bo delala škode itd. V Beli krajini celo verujejo, da se bo dekletu, ki bo na pustni večer pometla izbo iz vseh štirih kotov proti sredini, še tisto noč prikazal ženin.

Na slovenskem ima pust tudi svojega patrona, ki praznuje svoj rojstni dan prav na pustni torek. V starih pratikah ga najdemo celo narisanega, čeprav brez svetniškega venca: Kurenta in Korenta. O tem ljudskem "svetniku" kroži med ljudstvom cela vrsta bajk. Mnogim med njimi se pozna, da so mlajšega izvora, saj v njih nastopa skupaj s Kristusom in sv. Petrom, mnoge pa nedvomno hranijo v sebi staro pogansko jedro. V le-teh se kaže Kurent kot preprost ljudski junak - veseljak, ki s svojimi potegavščinami prekani celo hudiča in smrt, nazadnje pa pretenta še samega sv. Petra in pride v nebesa. Vse torej kaže, da smemo videti v Kurentu simbol prešernosti in razbrzdanega življenja, nekdanje božanstvo, sorodno grškemu Dionizu.

Še namig Nare Petroviča: "Namesto sedanjega tedenskega koledarja lahko začnemo uporabljati kak od lunarno-solarnih koledarjev, ki so opisani v knjigi Človek, navodila za uporabo, lahko uporabimo prilagojene setvene in druge podobne koledarje, ki upoštevajo gibanje nebesnih teles in njihov vpliv na naravo ter s tem tudi na človeka.«

Za vas zbrala Helena Cesar

avtorica grafik je Irena Petrič Urankar, njeno delo v centru Veles na povezavi

Knjige, ki jih imamo v naši ponudbi so v skladu z naravnimi, človeku prijaznimi vrednotami in ritmi. Priporočam, da pobrskate v zavihku starodavna znanja - koledarji so na voljo samo še ta mesec ;) klik na povezavo

Nazaj

Z resnico srca do svetlobe sveta

Izvedba spletne strani kABI d.o.o.
idejna zasnova HeC
2011