Dragi bralci,

ko pride jesen, se svet nekako upočasni. Megla zjutraj še malo podremlje nad travniki, jablane se sklonijo pod težo sadežev in zrak zadiši po pečenih jabolkih ter cimetu. To je čas, ko se svet mehko obrne navznoter — k domu, k spominom, k koreninam.

V teh dneh v Podsredi praznujejo dan Kozjanskega jabolka. To ni le praznik sadeža, ampak praznik vsega, kar jabolko predstavlja: potrpežljivosti, rodovitnosti, preprostosti in spomina. Na Kozjanskem še vedno ohranjajo lep običaj – za vsakega novorojenčka posadijo jablano. Drevo raste z otrokom, kot bi z njim delilo dih, rast in zgodbo.

Tudi zame so posadili jablano. Stari ata mi je povedal, da je to moja jablana – in res, njeni sadeži so bili posebno sladki. Morda zato, ker so v njih dozoreli vsi tisti poletni dnevi, ko sem se igrala pod njo, in vse nevihtne noči, ko je veter šumel med listjem. Ko sem ugriznila v njeno jabolko, sem okusila več kot le sad – okusila sem čas.

Ko danes znova ugriznem v jabolko, čutim moč narave, ki je v njem zapisana: sonce in dež, grom in tišina, potrpežljivost in energija. Jabolko ni samo sadež – je svet v malem, celota, ki jo je oblikoval vsak letni čas posebej.

In ko v teh dneh hodimo na pokopališča, urejamo grobove in se spominjamo svojih dragih, jablana dobi še globlji pomen. Njene korenine segajo globoko v zemljo, njene veje pa se raztezajo proti nebu. Povezuje svet živih in tistih, ki jih ni več – kot tih spomin, ki še vedno raste.

V starih zgodbah so pravili, da jablana prinaša zdravje, modrost in novo življenje. In še danes mnogi verjamejo, da če na božični večer prerežeš jabolko in vidiš v sredici zvezdo, bo v tvoji hiši vse leto sreča.

Ko doma pripravim jabolčni štrudelj s cimetom, imam občutek, da obujam starodavno modrost. Z vsako plastjo testa, z vsakim rezom jabolka in z vonjem, ki napolni hišo, kot bi se vračale vse zgodbe mojih prednikov. Roke, ki so nekoč gnetle testo, in glasovi, ki so se tiho smehljali ob pečici.

In takrat pomislim, da ko jemo jabolko, ne jemo samo sadeža.
Jemo sonce, dež, veter in spomin.
Jemo življenje samo.

Zapisano ob dnevu Kozjanskega jabolka – za vse jablane, ki še vedno rastejo z nami.
–– Helena Cesar

Življenje danes teče hitreje kot kdajkoli prej, ob tem pa marsikaj, kar je nekoč dajalo smisel in toplino, tone v pozabo. Prav zato je dragoceno, da se ustavimo ob zapisih iz stoletnih praktik – tam najdemo spomin na posebnosti naših prednikov, ki so s svojimi običaji bogatili vsakdan in mu dajali praznični utrip. Ti običaji niso le odmev preteklosti, temveč tudi pričevanje o človekovi želji, da bi v življenju prepoznal več pomena in lepote.

Dragi prijatelji,
Oktober je čas, ko narava odloži svojo poletno obleko in se odene v tople barve jeseni. V tem prehodu nas spremljajo stari običaji, ljudske modrosti in bogata dediščina naših prednikov, ki so znali vsak trenutek povezati z ritmom zemlje, zato

pozdravljena jesen, pozdravljena Mara Morana in ženski princip življenjske energije! Smo se na prvi jesenski dan zbrale 'modre' ženske ter naredile obRED ob jesenskem enakonočju - obred čiščenja, introspekcije z izrazi hvaležnosti, preobrazbe ter vizije popolnosti in harmonije. Povezane s starodavnimi simboli smo prebudile svojo moč: »Potrjujem moč svoje izbire in izbiram Ljubezen, Hvaležnost in Luč«

Gozdni zrak je sinonim za zdravje. Kdor bi se rad do sitega nadihal ali se rekreiral v posebej dobrem ozračju, gre v gozd. In ima popolnoma prav. Zrak med drevesi je dejansko bistveno čistejši, saj drevesa delujejo kot ogromne prečiščevalne naprave. V gozdu se dogajajo neverjetne stvari: drevesa se sporazumevajo med seboj. Ljubeče skrbijo za svoj naraščaj in negujejo stare, betežne sosede. V gozdu nam ponovno oživijo vsa čutila in se na neki način resetirajo! Oči se spočijejo na ubranih spreminjajočih se barvah in igri svetlobe, na koži občutimo jesensko ozračje, vonjamo fitoncide in gobice, slišimo veter, razne živali in ptičje petje, okušamo smrekove iglice in druge darove. Morda nas razveselijo gobe … Letos so še posebej okusne!

Čas severnega vetra nas vsekakor vabi, da vstopimo v svet starodavnih simbolov. Rune - starodavni simboli skrivnostnega izvora. V zgodovini so različne kulture, verovanja in kulti prihajali in odhajali, doživljali svoje vrhunce in z generacijami spreminjali obliko in način delovanja. Ena od teh skupin ljudi je ugotovila, da se nekatere stvari ne spreminjajo. Ogenj je bil in bo ostal ogenj, led je bil in bo ostal led. Ta opažanja so »zapakirali« v znake in runski krog je bil rojen. Priporočam vam prvenec Erika Lamuta! - na povezavi

Prehodi letnih časov niso enostavni, tudi listje z dreves takoj ne odpade – vse je proces. Za lažji prehod vam predlagam sprostitveno celostno masažo v prijetni atmosferi. Za vas smo razširili izbor naravnih masažnih olj, da bo razvajanje kar se da prijetno in učinkovito! Naj vam zaupam, da so najbolj iskana olja s sladko pomarančo, grozdjem Pokličite in si rezervirajte termin!

Redna telesna dejavnost vsekakor pomaga pri ohranjanju zdravja. Današnji stresni način življenja nas sooča z izzivom, kako se umiriti skozi vadbo in poskrbeti za ohranjanje kondicije in dobro počutje. Vsekakor pa naš urnik Nirvane fitness ostaja nespremenjen – še več, z oktobrom bomo dodali še ponedeljkov termin, ob 9h uri. Za dnevno vadbo pa si lahko na telefon naložite brezplačno aplikacijo. Velika prednost pri vadbi doma je ta, da ne potrebujete nobenih pripomočkov, razen kakovostno blazino za vadbo. Predlagam vam nakup kakovostne blazine za vadbo - klik na povezavo

Mesec oktober nas razvaja z obiljem grozdja, kostanja, gob, pestrim vremenom, prijetnim večerom …! Naj vas zaobjame obilje zdravja, dobre volje in nasmehov!

Helena iz Žarka 

Ko sem to poletje odkrivala grški otok Lesbos, sem si dovolila spoznati le četrtino njegove lepote – a že ta del me je popolnoma prevzel. Otok, ki je hkrati miren in poln življenja, očara s svojo naravo, zgodovino in toplino domačinov. Med sprehodi po starodavnih vasicah, uživanju ob morskih razgledih in okušanju grških dobrot sem spoznala, da Lesbos ni le destinacija, temveč doživetje, ki te uči preprostosti in radosti življenja.

Zjutraj že diši po jeseni – krajši dnevi, hladnejša jutra, v zraku pa vonj kostanja in spomini na trgatev. Jesen nas vabi k umiritvi in prilagoditvi ritmu narave.

Po Ayurvedi je to čas elementa zraka (vata), zato nam dobro dene topla, hranljiva hrana, nežna masaža s toplim sezamovim oljem in barve, ki umirjajo: rdeča, oranžna, rumena in bela. Dihanje in pranayama nas v tem obdobju še posebej podpirata pri ravnovesju telesa in uma.

Po tradicionalni kitajski medicini jesen predstavlja element kovine – povezan je s pljuči, debelem črevesom in čustvom žalosti. Zavestni vdihi in izdihi krepijo Qi, telesna dejavnost in pestra prehrana pa pomagajo ohranjati lahkotnost in zdravje.

Naj bo jesen čas, ko si dovolimo umiriti tempo, se poglobiti vase in se prepustiti sprehodom v naravi. Morda nam uspe, da ob globokem vdihu resnično začutimo … jesen v zraku. 

V letošnjem letu bom za vas vsak mesec pobrskala po Slovenski stoletni pratiki iz začetka prejšnjega stoletja in dodala še katero izmed zanimivosti. Prav je odstirati starodavna vedenja in jih vnašati v vsakdanje življenje, mislim na tista, ki so v povezavi z naravnimi ritmi in sezonsko rutino.

Ime SEPTEMBER je povzeto še iz prvotnega rimskega koledarja, ko je bil ta mesec šele sedmi - "septem" pomeni namreč v latinščini sedem. Slovenska imena, ki so bila pri raznih avtorjih za ta mesec svoj čas v rabi, so kaj pisana preden je obveljalo ime Kimavec ...

- stari vremenski pregovori: Tilen (1. IX.) oblačen, meglen, grda, deževna jesen; Tilna če jasno, gorko, štiri bo tedne vedro.

- o žegnanju in obredih: Mihaelov dan je nekak mejnik pastirskega leta, kajti pravijo, da "pašo zapre". Kaj je nageljnov semenj ali bokova ojscet ...

Zemlja pleše…. Pozno poletje in element Zemlja
»Sredi zvezd, noč in dan, se vrti ta svet,  Zemlja pleše tja med zvezde…,« je v šestdesetih letih zapela Marjana Deržaj. Element zemlje pa je kot tak poznan še iz časov pred našim štetjem, sploh pri vseh domorodnih ljudstvih, ki so bili še kako povezani z naravo in z zemljo samo, ki so jo imenovali velika mati.

Zakaj se avgustu reče Veliki srpan? Kakšne skrivnosti skrivajo naši stari običaji? Pokukaj v zapise stoletne pratike!

V letošnjem letu bom za vas vsak mesec pobrskala po Slovenski stoletni pratiki iz začetka prejšnjega stoletja in dodala še katero izmed zanimivosti. Prav je odstirati starodavna vedenja in jih vnašati v vsakdanje življenje, mislim na tista, ki so v povezavi z naravnimi ritmi in sezonsko rutino.

- o mesecu

- vremenski pregovori

- starosvetnosti: Ljudske šege in običaji po letnih časih 

Morje s svojim valovanjem. Valovanje kot veličastno dihanje. Popolna predaja veliki prasili, ki je vseobsegajoča, se je ne da določiti, niti nadzirati. Ste kdaj legli na vroč pesek, kot da so vam odpadla vsa bremena? Ste predali delovne obveznosti in si privoščili pravi predah? Ste občutili povezavo – sintezo tako z morjem kot s soncem obenem. Sliši se preprosto, vendar je najtežje občutiti sebe - tukaj in zdaj. Čas počitnic in dopustov je pravi, da poskusimo to doživeti v polnosti.

Da bi mogli hitreje in bolje delovati, kar je osnovna potreba v tem hitrem tempu, je zagotovo treba upočasniti dejavnosti, upočasniti svoje gibanje in tudi dihanje. Vsemu temu lahko dodamo neko novo dimenzijo, ki izhaja iz naše notranjosti.