Voda za zdravje in NA ZDRAVJE!

Voda je nesporno najdragocenejši naravni vir, ključnega pomena za ohranjanje življenja na Zemlji in za naše zdravje. Vključena je v vse fiziološke procese v našem telesu. Prenaša hranila in kisik do celic, uravnava telesno temperaturo, sodeluje pri prebavi, vlaži sluznico in deluje kot mazivo za sklepe. Človeško telo je sestavljeno iz
približno 60 % vode: možgani vsebujejo približno 80-85% vode od celotne mase, krvna plazma 90-92%, pljuča 80%, mišice 76%, koža 65%, kostno tkivo pa 10%.
Količino vode v našem telesu uravnavata hormon vazopresin in center za žejo, ki se nahaja v hipotalamusu.

Pravilno uživanje vode ima ključno vlogo pri ohranjanju delovanja vseh sistemov našega telesa, pripomore k boljši koncentraciji in povečanju ravnI energije. Vendar je pomembno, da k hidraciji pristopite premišljeno, se izogibate ekstremom in se zanašate na potrebe svojega telesa.

Priporočila za vzdrževanje vodnega ravnovesja v telesu:
• Človek naj bi dnevno spil približno 2000-2500 ml vode oz. 30 ml na kilogram telesne teže.
• Približen dnevni vnos za moške je 2500 ml vode. Če se moški ukvarja s športom ali njegovo delo vključuje težka fizična dela, je treba količino vode povečati. Dovoljena zgornja meja je do 3700 ml.
• Približen dnevni vnos vode za ženske je približno 2000 ml. Med aktivnim športom ali v vročem vremenu lahko porabo vode povečate na 2700 ml.
• Dojenim dojenčkom in otrokom, mlajšim od šest mesecev, ni potrebno dajati vode. Vse telesne potrebe pokrije materino mleko. V vročini pa je tudi njim potrebno dodajati vodo po čajni žlički. Otrokom na umetnem ali mešanem hranjenju je potrebno dodajati vodo med obroki od prvega dne življenja, vendar
ne več kot 100-200 ml na dan. Dnevni vnos tekočine za otroke, stare od enega do treh let se izračuna po formuli: 50 ml vode na kg telesne teže. Približna dnevna količina vode za otroke od 3 do 7 let je 1200-1700 ml na dan, za otroke, stare 7 let in več, pa 1700-2500 ml na dan.
• Po 55. letu starosti se količina vode v človeškem telesu zmanjša na povprečno 55%, v starosti 60-70 let pa na 50%. Hkrati se zmanjša tudi potreba telesa po vodi. Toda količina vode na dan ne sme biti manjša od 1500 ml. To so povprečne vrednosti, zdravnik pa lahko izračuna dnevni vnos tekočine za določeno osebo.

Pogoste zmote o porabi vode: nekatera priporočila o uživanju vode so lahko zavajajoča in celo zdravju škodljiva. Na primer:
• Popiti morate vsaj 8 kozarcev vode na dan!
Ta nasvet je eden najbolj pogostih. V resnici so potrebe vsakega človeka po vodi različne in odvisne od številnih dejavnikov kot so starost, telesna teža, stopnja telesne dejavnosti, zdravstveno stanje in podnebje, v katerem oseba živi.
• Več vode kot popijete, bolje je!
Medtem ko je zadosten vnos vode ključnega pomena za zdravje, lahko presežek vode povzroči stanje, znano kot hiponatriemija, kjer raven natrija v krvi pade na nevarno nizko raven. To lahko povzroči otekanje celic, vključno z možganskimi celicami, in druge resne zaplete, ki zahtevajo zdravniško pomoč.
• Na tešče je potrebno popiti 500 ml vode!
Vode nikakor ne bi smeli piti na hitro in preveč naenkrat - to bo pretirano obremenilo srce, ki po spanju še miruje. Po statističnih podatkih se v jutranjih urah najpogosteje pojavi miokardni infarkt ali možganska kap. Velika količina tekočine, popite zjutraj, je še posebej nevarna za ljudi, ki trpijo zaradi bolezni srca in ožilja. Zjutraj po prebujanju popijete približno 150 ml tekočine v počasnih, majhnih požirkih.

Kako pravilno zadovoljiti svoje potrebe po vodi?
Za zadostno zadovoljevanje potreb telesa po vodi je potreben individualen pristop, ki upošteva številne dejavnike. Da boste vzdrževali ustrezno raven hidracije:
• Spremljajte “sporočila” svojega telesa: občutek žeje je glavni pokazatelj, da vaše telo potrebuje vodo.
• Opazujte barvo svojega urina: svetel in skoraj prozoren urin običajno kaže na dobro hidracijo, temen urin pa je lahko znak pomanjkanja vode v telesu.
• Upoštevajte svoj življenjski slog in dejavnost: ljudje, ki so aktivni ali telovadijo, potrebujejo več vode kot tisti, ki pretežno sedijo. Prav tako je pomembno, da povečate porabo vode v vročem vremenu ali pri delu v okoljih z visoko temperaturo.
• Bodite pozorni na vodo v hrani: mnoga živila, zlasti sadje in zelenjava, vsebujejo velike količine vode - lubenica, kumare, paradižnik, jagode in pomaranče so odličen vir tekočine.

Zdravniki opozarjajo: dehidracija in prekomerna hidracija predstavljata tveganje za zdravje! Vzdrževanje ustrezne hidracije je sestavni del zdravega načina življenja.
Zadosten dnevni vnos vode:
• zmanjša tveganje za srčni napad za 40%.
• zmanjša tveganje za nastanek rakavih celic za 45%.
• verjetnost nastanka ledvičnih kamnov in kamnov v mehurju se zmanjša za 23 %.
• pospeši metabolizem za 30%.
• napolni telo z 20% dnevne potrebe po mikroelementih.
• zmanjša tveganje za prekomerno telesno težo za 31%.
• pomlajuje kožo.
• odstranjuje toksine.
• zmanjšuje tveganje za srčni infarkt.
• je naravno mazivo za sklepe.
• obnavlja energijo.
• zagotavlja redno prebavo: voda ne le preprečuje zaprtje, ampak tudi odstranjuje "odpadke" iz telesa, poleg tega pa sodeluje v vseh kemičnih procesih prebavil.
• zmanjšuje tveganje za okužbe: pomanjkanje vode je neposredna pot v dehidracijo, dehidracija pa povzroča ogromno "luknjo" v imunskem sistemu.
• uravnava telesno temperaturo: voda kot termostat deluje v našem telesu podobno kot hladilni sistem v avtomobilskem motorju.
• kuri maščobe: več kot porabimo kalorij, več vode potrebujemo, saj se v procesu potenja skozi žleze znojnice in pore izločajo tekočina, toksini in tudi maščoba.
• izboljšuje splošno počutje in koncentracijo.
 

Kaj se zgodi v telesu, če pijete preveč?
Pijte, vendar ne pretiravajte! Če pijete preveč, lahko pride do prekomerne hidracije, kar bo povzročilo otekanje tkiv in organov, poleg tega pa dodatno obremenilo ledvice in srce. Tudi hitro pitje velikih količin vode je nevarno. To vodi v stanje, imenovano "zastrupitev z vodo" - hiponatremija. Gre za nujno medicinsko pomoč in je lahko usodno. Telo odrasle osebe ne more absorbirati več kot 120 ml vode v 10-ih minutah! Zmerno pitje vode se priporoča zlasti bolnikom s kardiovaskularnimi boleznimi, saj bolno srce težje deluje, če je telo preobremenjeno s tekočino.

Kaj se zgodi v telesu, če pijete premalo?
Če v telesu primanjkuje vode, pride do dehidracije. Ta proces lahko sprožijo dolgotrajno bivanje v vročem podnebju ali v gorah, težka telesna aktivnost, kajenje, nezadostna poraba vode, intenzivno potenje in povečano nastajanje urina. Že pri 10% pomanjkanju vode se telesne celice poškodujejo in lahko pride do nepopravljivih
poškodb. Pri izraziti dehidraciji se pojavi suha sluznica, koža postane hrapava, jezik oteče, pojavi se močan glavobol, oseba čuti izgubo moči in zaspanost. Če se proces ne ustavi, sledi izguba zavesti in smrt.
Glavni znaki dehidracije so: suha usta, suha koža, hitro bitje srca in pospešeno dihanje, omotica, nizek krvni tlak.

Ko je telo dehidrirano, je metabolizem moten:
• Kri se zgosti, postane viskozna, kar prispeva k nastanku krvnih strdkov in s tem poveča tveganje za možgansko kap in srčni infarkt.
• Pomanjkanje resno vpliva na delovanje možganov. Oseba postane letargična, zaspana, razdražljiva, spomin in koncentracija sta oslabljena.
• Zmanjša se volumen krožeče krvi in krvni tlak pade. V tem stanju srce začne delovati s povečano obremenitvijo - pride do motenj srčnega ritma. To lahko posledično povzroči akutno srčno popuščanje.
• Pomanjkanje vode povzroči zmanjšanje količine urina in povečanje koncentracije presnovnih produktov v telesu (kreatinin in sečnina). Delovanje ledvic se zmanjša in v hudih primerih pride do ledvične odpovedi.
• Hrustančno tkivo, ki pokriva sklepne površine, prične izgubljati elastičnost in propadati. Prav tako se s pomanjkanjem vode zmanjša volumen sinovialne tekočine (gosta elastična masa, ki zapolnjuje sklepno votlino) v interartikularnem prostoru. Vse to lahko povzroči motnje v delovanju sklepov in njihovo vnetje – artrozo.
• Pomanjkanje vode najbolj opazno vpliva na kožo - moteno je namreč delovanje hidrolipidnega plašča (zaščitni film kože, sestavljen predvsem iz znoja, sebuma in vode), kar vodi v dehidracijo povrhnjice. Koža postane suha, ohlapna, pojavi se luščenje in nastanejo gube.

Kako pravilno piti vodo?
Prvi kozarec vode je priporočljivo popiti takoj po tem, ko se zbudite. Naslednje obroke je treba piti vsaki 2 uri. Seveda morate biti pozorni na svoje potrebe.
Kaj o pitju vode pravijo zdravniki? Zdravnik nam pogosto svetuje: ”Pijte veliko tekočine!” Voda namreč deluje na telo kot antipiretik: znižuje povišano telesno temperaturo, saj pri pitju velikih količin vode pride do povečanega potenja, kar pomaga znižati telesno temperaturo. Voda je tudi diuretik in odvajalo pri uroloških boleznih in patologijah prebavil. Voda zmanjšuje kislost želodca, zato bolnikom z gastritisom gastroenterologi svetujejo, da pijejo čim več tekočine. Zaradi antiseptičnih in razstrupljevalnih učinkov se voda uporablja za izzivanje bruhanja pri hudih zastrupitvah.
Pitje preveč vode na prazen želodec pa lahko oteži prebavo. Delovanje prebave ni omejeno na vnos tekočine, ampak se sproži zaradi vstopa hrane v želodec, kar povzroči nastajanje sline in prebavnih encimov. Vodo je potrebno piti med obroki in ne pred njimi.
Hladno vodo je priporočljivo piti le pri eni bolezni: pomaga proti vročinski kapi. Topla voda pomaga le pri hipotermiji. Prevroča ali ledeno mrzla voda je lahko škodljiva, saj draži želodčno sluznico. Pitje mrzle vode v vročem vremenu povečuje tveganje za vnetje grla. Še posebej nevarno je piti ledeno vodo, saj lahko povzroči močan krč možganskih žil, izgubo zavesti in celo smrt. Nepravilno popit kozarec vode je lahko »bomba za telo«.
Čez noč skozi kožo in pljuča izhlapi vsaj 500 ml vode. Zdravniki pravijo, da mnogi redno doživljajo stanje latentne dehidracije, ki vpliva na delovanje telesa. Če takoj, ko se prebudimo, popijemo kozarec vode, to blagodejno vpliva na telo. Zahvaljujoč temu se vodna bilanca takoj obnovi, viskoznost krvi se zmanjša, krvni obtok in presnova se izboljšata. Z nezadostnim režimom pitja se poveča obremenitev srca in krvnih žil, poslabšajo se prebavni procesi in povečajo se možnosti za razvoj holelitiaze in urolitiaze.
Zato jutra ne smete začeti s kavo: ta napitek na prazen želodec, preden popijete vsaj kozarec vode, lahko škoduje, saj dehidrira in zakisa že tako fiziološko zakisano nočno kri. To se zgodi zaradi dejstva, da jetra delno sprostijo strupene oksidirajoče metabolite v kri. Poleg tega vas bo obilen zajtrk, če na tešče ne spijete dovolj vode, še dodatno dehidriral. Zato je najbolje, da zjutraj, ko se zbudite, popijete kozarec mlačne vode, s čimer boste dosegli zadostno hidracijo, sprostile se bodo gladke mišice prebavil, spodbudilo se bo krčenje žolčnika in izločanje žolča, kar bo spodbudilo sekretorno aktivnost celotnega prebavnega trakta.

Vodi lahko dodajamo tudi limono, česen, med, kumarično vodo, kokosovo vodo, alojo, sok zelene, kis in sok granatnega jabolka ...
Voda z limono deluje krepčilno, izboljšuje delovanje prebavnega sistema; pomaga krepiti imunski sistem in pospešuje izločanje toksinov iz telesa; znižuje krvni tlak; izboljšuje delovanje jeter; preprečuje kopičenje slabega holesterola in urolitiazo; ker vsebuje veliko kalija, izboljša delovanje možganov; izboljša stanje kože in vid; čisti jetra, ledvice in ožilje; odpravlja prve znake vnetja grla. Kontraindikacije: vode z limono ne smejo piti ljudje z želodčnimi razjedami, povišano želodčno kislino (zgaga), z gastritisom in težavami z zobno sklenino.
Česnova voda ima antiparazitske lastnosti, pomaga v boju proti okužbam, saj krepi imunski sistem, znižuje raven holesterola v krvi in podpira zdravje srca. Za pripravo česnove vode dodajte 5-8 strtih strokov česna v 2 dcl vode in tekočino takoj popijte.
Voda z medom pomaga pri razstrupljanju telesa, obnavlja črevesno mikrofloro, deluje proti disbiozi, normalizira prebavo in ima pomirjujoč učinek.
Kumarična voda izboljšuje delovanje srca, vzdržuje normalen krvni tlak, ohranja trdnost sklepov in kosti, pomlajuje kožo in krepi mišice. Kumarična voda je tudi dober antioksidant.
Kokosova voda obogati telo z vitamini in antioksidanti, minerali in esencialnimi maščobnimi kislinami, krepi krvne žile in zagotavlja normalizacijo vodno-solnega ravnovesja, pomaga pa tudi izboljšati delovanje prebavnega sistema.
Voda s sokom aloje izboljša metabolizem in ima zdravilni učinek pri glivičnih, virusnih in bakterijskih okužbah. Kontraindikacije: individualna intoleranca, nagnjenost k alergijskim reakcijam, bolezni prebavil, cistitis ali bolezni ledvic.
Voda s sokom zelene znižuje raven maščob v krvi in zmanjšuje telesno težo. Kontraindikacije: gastritis z visoko kislostjo, holecistitis, pankreatitis, urolitiaza, krvavitev iz maternice, nosečnost.
Voda s kisom in sokom granatnega jabolka pomaga pri “kurjenju” trebušne maščobe. V študiji, objavljeni v ‘Journal of Functional Foods’, so ženske s prekomerno telesno težo osem tednov pile 200 ml pijače, ki je vsebovala elaginsko kislino (nahaja se v naravnem soku granatnega jabolka) in ocetno kislino: 1 žlica naravnega
jabolčnega kisa, 1 dcl naravnega soka granatnega jabolka in 1 dcl vode. Rezultat je bil znatno zmanjšanje skupne telesne teže in visceralne maščobe. Ta učinek raziskovalci pripisujejo aktivaciji encima AMPK (Adenozin Mono Fosfat Kinaza), glavnega regulatorja metabolizma.
Zdravniki odsvetujejo pitje vode s sodo, destilirane vode in alkalne vode, ter zmernost pri pitju mineralne vode. Soda je naravni antacid: ko jo raztopimo v vodi, nastane alkalna raztopina, ki lahko nevtralizira želodčno kislino, zato vodo s sodo pogosto pijejo ljudje, ki imajo težave z zgago. Toda to ne odpravi problema, ampak ga le prikrije, kar lahko povzroči še intenzivnejše nastajanje kisline in s tem poslabšanje gastritisa, refluks ali celo pojav razjede. Požiralnik, ki ima običajno alkalno okolje, je prvi, ki trpi zaradi učinkov sode. Pogosto tisti, ki jemljejo sodo peroralno, trpijo zaradi kandidoze, ker stalna alkalizacija požiralnika povzroča glivično okužbo z glivicami iz
rodu candida. Pri ljudeh z oslabljenim imunskim odzivom lahko pride do sistemske, življenjsko ogrožujoče okužbe. Uživanje vode s sodo lahko povzroči alkalozo – zaradi kopičenja alkalnih snovi se poruši kislinsko-bazično ravnovesje v telesu, poveča se pH krvi in drugih telesnih tkiv, posledica je znižan krvni tlak, omedlevica, hiter srčni utrip, glavoboli, krči in težave z dihanjem. Kontraindikacije: razjede na želodcu in dvanajstniku, sladkorna bolezen, bolezni prebavil in ledvic, nosečnost in
dojenje.

Destilirana voda nima mineralnih soli in ima nizko pH vrednost, zaradi česar ne more vzdrževati kislinsko-bazičnega ravnovesja. Pri dolgotrajni uporabi popolnoma izpira soli iz telesa, vključno s tako pomembnimi kot so kalcij, fosfor, kalij, železo in baker. Zaradi pomanjkanja teh snovi trpijo ledvice, zobna sklenina in mišično tkivo srca – miokard, poškoduje se tudi kostno tkivo, kar lahko povzroči sistemsko okvaro vseh kosti skeleta – osteoporozo. S to boleznijo se tveganje za zlome kosti močno poveča tudi pri manjših poškodbah. Še posebej nevarno je piti destilirano vodo med dietami ali pri postu, ko človeku že tako ali tako primanjkuje hranil.
Alkalna voda (pH od 8 do 9,5) lahko pri čezmernem uživanju povzroči resne zdravstvene težave: metabolno acidozo (patološko stanje, pri katerem se poveča kislost krvi). Za trditve, da je alkalna voda močan antioksidant, ki odstranjuje proste radikale iz telesa in s tem nevtralizira zelo škodljive oksidante, da upočasnjuje staranje,
zavira razvoj bolezni in odstranjuje iz telesa toksine, ni znanstvenih dokazov. Mineralna voda je bogata z mikro- in makroelementi: žveplom, magnezijem, manganom in kalcijem.

Mineralna voda obnavlja elektrolite v telesu, vzdržuje optimalno vodno-solno ravnovesje, krepi mišično-skeletni sistem, normalizira delovanje srčno-žilnega in živčnega sistema, obnavlja kislinsko-bazično ravnovesje, krepi zobno sklenino in zvišuje raven hemoglobina v krvi. Vendar pa je takšno vodo priporočljivo piti le po navodilih zdravnika, saj vsebuje veliko soli, ki lahko škodujejo telesu. Brez omejitev lahko pijete namizno mineralno vodo, ki ne vsebuje več kot 1gram soli na liter.

V Sloveniji imamo srečo, da lahko pijemo vodo iz pipe. Res, da je pogosto precej trda in klorirana, pa vendarle imamo v primerjavi z drugimi odlično vodo. Sicer pa vodo iz pipe lahko izboljšamo na zelo enostaven način: nalijte jo v vrč in pustite čez noč, da klor izhlapi.
 

Posebej srečni pa smo lahko tisti, ki živimo ob izvirih. Za zdravje in pravilno delovanje organov je potrebna živa, izvirska voda. Izvirska voda je mehka, čista, brez usedlin in težkih kovin. Izvirska voda ščiti pred boleznimi in jih tudi zdravi. Po enem mesecu pitja izvirske vode človek opazi pri sebi pozitivne spremembe: splošno zdravstveno stanje in videz se izboljšata, krvni tlak se normalizira, presnova se izboljša, telo se znebi toksinov, prebavne težave izginejo, gube pa se zgladijo.

V letu 2025 zato po izvirsko vodo hodimo:
19.1., 14.2., 12.3., 7.4., 3.5., 29.5, 24.6., 20.7., 15.8., 10.9., 6.10., 1.11., 27.11., 23.12. na večer pred datumom in na datum do 13.ure.

Maria Ana Kolman

Priporočam knjigo: “Zdrave in zdravilne vode” Avtor Primož Hieng v njej predstavlja sto izvirov, studencev in vrelcev po Sloveniji, iz katerih si lahko zajamemo vodo za ohranjanje zdravja in odpravljanje različnih zdravstvenih težav.