Prav je odstirati starodavna vedenja in jih vnašati v vsakdanje življenje, mislim na tista, ki so v povezavi z naravnimi ritmi in sezonsko rutino.

- o mesecu

Ime meseca Marca je povzeto po imenu rimskega boga Marsa, ki je bil prastar italski bog in je utelešal divje, neukročene in skrivnostne sile narave zunaj obstoječega reda in stvari. Bil je hkrati praoče rimskega ljudstva ter zaščitnik in pokrovitelj v vojskah, zato mu je bil posvečen tudi prvi, pomladni mesec v starorimskem koledarju. V rabi se je obdržalo slovensko ime Sušec, čeravno je bilo v uporabi kar nekaj imen: brstnik, postnik, cepljenjak ... Ime sušec, ki je obveljalo, pomensko opozarja na čas, ko se zemlja posuši, in jo je že mogoče obdelovati.

- vremenski pregovori

- starosvetnosti

Pred nami je valentinovo. Dan je posvečen porajanju življenja in ne zaljubljencem – sicer pa je porajanje življenja vedno posledica Ljubezni. Valentin ima vsekakor ključ od korenin!

 Dočakali smo ga – prvi čemaž, prve dišeče divjinke nam že razveseljujejo obzorje in razvajajo trebuščke ;) Vsi darovi narave, ki so pogosto samoumevni, so postali tako dragoceni. Čeprav smo še vedno v zimskem času, in so jutra še vedno hladna, nas preko dneva greje sonce in rastline so že pripravljene na vzbrst. Ne glede na trdoto zemljine skorje se nežne rastline prebijajo skozi in življenjska moč se nam kaže v nenehnem porajanju življenja. Tudi z nami je tako – le nežni in ljubeči bodimo – do sebe, do drugih.

 Globoke trenutke doživimo, ko lahko gremo (sami ali z nekom) v naravo in se tam okopamo v svežini zraka, se sončimo, predihamo telo, zraven pa odkrivamo vzbrst življenja … Veliko govorimo o ljubezni, toda smo res sposobni v trenutku, ki ga doživljamo, gledati s srcem, z ljubeznijo?! Ne samo na lepoto narave, temveč tudi na soljudi, ki jih srečujemo. Kaj pa ljubezen do sebe (ne mislim na ego)?!

Energije so izredno dinamične, občutimo tudi delovanje lune ter zaznavamo finejše dimenzije. V tem obdobju je predvsem aktualno čiščenje naših odnosov. Zagotovo se je zgodil premik, saj se nam nove dimenzije odkrivajo skladno z razvojem in kozmične zakonitosti veljajo za vse enako. Tokrat predlagam, da ponovno pomislimo na čiščenje, tisto doma. Hkrati pa nas želim spomniti na še druga področja, na tista nam najbližja in najpomembnejša, na tista znotraj nas, ki se zrcalijo preko naših dejanj in se izražajo v našem domu. Prepričana sem, da je izjemnega pomena pristnost, da tisto kar govorimo in radi razlagamo drugim, počnemo sami.

Kako čista je naša garderobna omara, hladilnik, kako čiste so naše misli in odnosi doma? Čas nas vedno priganja in tudi sama kdaj pustim nepomito posodo od kosila, odložim pospravljanje perila ... V nas je nezavedno prepričanje, da se pričakuje od nas, da (v glavnem ženske) poskrbimo za čistočo stanovanja in da to mora biti opravljeno ne glede na vse ostale obveznosti. Tak pristop ni ravno pozitiven, še več, na ta način se silimo, da moramo to postoriti tudi zato, ker tega ne bo nihče drug postoril.

Dragi ljubitelji starosvetnosti,

V letošnjem letu bom za vas vsak mesec pobrskala po Slovenski stoletni pratiki iz začetka prejšnjega stoletja in dodala še katero izmed zanimivosti. Prav je odstirati starodavna vedenja in jih vnašati v vsakdanje življenje, mislim na tista, ki so v povezavi z naravnimi ritmi in sezonsko rutino.

I z   s l o v e n s k e   s t o l e t n e    p r a t i k e

O koledarskem mesecu

Ime meseca izvira iz rimske besede februatio, ki pomeni očiščenje. Beseda je nekoč imela simboličen pomen, saj je šlo za "očiščenje" od zlih duhov zime. Februar je bil zadnji mesec v starem rimskem koledarju, zato so mu v prestopnih letih dodajali prestopni dan, kar je ostalo v veljavi do današnjih dni ...

Vremenski pregovori

Ljudske šege in običaji

Ime meseca Februar izvira iz rimske besede februatio, ki pomeni očiščenje. Beseda je nekoč imela simboličen pomen, saj je šlo za "očiščenje" od zlih duhov zime.

Pustovanje sodi med najstarejše ljudske običaje na Slovenskem. O pustu o širšem pomenu besede govorimo v času od sv. Treh kraljev do pepelnice, v ožjem pomenu besede pa s pustom označujemo zadnje dneve pred pepelnico, ki se končujejo s pustnim torkom, ko doseže pustovanje svoj višek. To je čas, ko zima prehaja v pomlad in nedvomno so tudi pustni običaji ostanek starodavnih šeg, pa naj si vidimo v njih boj pomladi z zlimi duhovi zime ali pa odsev obredij čaščenja rajnih, ki so jih našemljeni ljudje poosebljali. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bil pust hkrati praznik novega leta naših prednikov. Kot vse druge praznike so ga seveda proslavljali tudi tako, da so si pripravili kaj boljšega za pod zob in pri tem niso skoparili. Več v prispevku o starosvetnostih na povezavi

Ste vedeli? Mesec januar je dobil svoje ime po rimskem bogu Janusu, varuhu mestnih vrat, ki so ga upodabljali z dvema obrazoma. Novo leto so stari Rimljani prvotno začenjali s prvim marcem, z nastopom pomladi. Novi konzuli so takrat prevzemali službo. Ko pa so Rimjani l. 154 pr. Kr. hoteli v Španiji zadušiti neki upor, niso marali, da bi se med tem konzuli zamenjali, zato so leto skrajšali na deset mesecev in ga pričeli s prvim januarjem. Ta datum so nato obdržali, pozneje pa so ga slavili s posebnimi slavnostmi, saturnalijami, imenovanimi po bogu setve Saturnu. 

Prvič so zapisana slovenska imena mesecev v škofjeloškem rokopisu iz leta 1466, ki ga danes hranijo na Dunaju. Imena je zapisal neki Martin iz Loke. On imenuje januar Prosynicz, kar je v bistvu isto kot naš prosinec. Trubar, ki je leta 1557 natisnil prvi slovenski koledar, je uporabil izraz Prosimiz = prosenec in mislil pri tem na proso; namesto pšeničnega poprtnika so namreč Slovenci nekdaj v dneh od božiča do sv. Treh kraljev stavljali na mizo prosen kruh.

Na podlagi znanstvenih raziskav, ki so proučevale vpliv astroheliogeofizičnih dejavnikov na vodo, je bilo ugotovljeno, da se vpliv vesolja na biosfero ne izvaja neposredno, ampak kot posledica preoblikovanja gravitacijskih polj Sonca, Lune, planetov Osončja in drugih nebesnih teles, kar povzroči širokopasovno elektromagnetno sevanje, ki prežema vse življenje na Zemlji. Pod vplivom absorbiranega geofizičnega elektromagnetnega sevanja pride do sprememb redukcijsko-oksidacijskih lastnosti vodnega okolja v vseh organizmih. Zemlja se 18. in 19. januarja nahaja v položaju, kjer je posebno močan energijski tok. Podoben, vendar občutno manj intenziven pretok kozmičnih energij, se ponavlja vsakih 27 dni. 

V Sloveniji imamo srečo, da lahko pijemo vodo iz pipe. Res, da je pogosto precej trda in klorirana, pa vendarle imamo v primerjavi z drugimi odlično vodo. Sicer pa vodo iz pipe lahko izboljšamo na zelo enostaven način: nalijte jo v vrč in pustite čez noč, da klor izhlapi.
Posebej srečni pa smo lahko tisti, ki živimo ob izvirih. Za zdravje in pravilno delovanje organov je potrebna živa, izvirska voda. Izvirska voda je mehka, čista, brez usedlin in težkih kovin. Izvirska voda ščiti pred boleznimi in jih tudi zdravi. Po enem mesecu pitja izvirske vode človek opazi pri sebi pozitivne spremembe: splošno zdravstveno stanje in videz se izboljšata, krvni tlak se normalizira, presnova se izboljša, telo se znebi toksinov, prebavne težave izginejo, gube pa se zgladijo.

V letu 2025 zato po izvirsko vodo hodimo:
19.1., 14.2., 12.3., 7.4., 3.5., 29.5, 24.6., 20.7., 15.8., 10.9., 6.10., 1.11., 27.11., 23.12. na večer pred datumom in na datum do 13.ure.

I z   s l o v e n s k e   s t o l e t n e    p r a t i k e

O koledarskem mesecu

Mesec januar je dobil svoje ime po rimskem bogu Janusu, varuhu mestnih vrat, ki so ga upodabljali z dvema obrazoma. Novo leto so stari Rimljani prvotno začenjali s prvim marcem, z nastopom pomladi. Novi konzuli so takrat prevzemali službo. Ko pa so Rimjani l. 154 pr. Kr. hoteli v Španiji zadušiti neki upor, niso marali, da bi se med tem konzuli zamenjali, zato so leto skrajšali na deset mesecev in ga pričeli s prvim januarjem. Ta datum so nato obdržali, pozneje pa so ga slavili s posebnimi slavnostmi, saturnalijami, imenovanimi po bogu setve Saturnu.

Vremenski pregovori

Ljudske šege in običaji

V času zime energije mirujejo. To je čas, ko nas ledena jasnost umirja, prav tako nas z mirom objame zasnežena pokrajina.  Ne manjka pa niti razigranih zimskih radosti! Polni smo pričakovanja  praznikov in novih začetkov. Še pred tem pa je potrebno zaključiti staro leto, narediti notranjo inventuro.  Ponavadi  si zaželimo vse dobro v novem letu in tudi pričakujemo tako. Velikokrat  se soočamo s tem, da življenje ni enostavno, da smo dnevno na preizkušnji.
Se zavedamo moči svojih misli, ko včasih nezavedno sprejemamo dnevni ritem, ki nam ga na nek način vsili način življenja? Je možen drugačen pristop?  Nas narava v tem podpira?
Omenili smo že, da tako Ayurveda kot kitajska tradicionalna medicina  posebno pozornost namenjata letnim časom s priporočilom,  da posameznik sledi sezonski rutini, ki se imenuje ritucarya  skozi utrip narave. Tako je  možno živeti  v harmoniji z naravnimi cikli in se prilagajati spremembam v zunanjem okolju.

Kaj naj svetuje Ayurveda v okviru sezonske rutine za zimski čas
Pozimi  hodimo spat bolj zgodaj in lahko vstajamo kasneje. Skozi dan smo umirjeni in ne hitimo, kljub življenjskemu ritmu. Nosimo svetle, tople barve kot sta rdeča in oranžna. Na jedilniku povečamo količino toplih jedi kot so juhe, enolončnice, žitarice s toplim mlekom z namenom, da izravnamo učinke zimskega mraza. Čez dan pijemo veliko toplih napitkov kot na primer ingverjev čaj in druge zeliščne napitke, ki nas segrevajo. Ko gremo ven, si ne pozabimo pokriti glave.

»Brez ritmov ni življenja - to dejstvo se praktično začne pri srčnem utripu in dihu, nadaljuje pri menjavanju luninih men in letnih časov ter konča pri tisočletnih vesoljnih ritmih. Le s prehodom na naravni koledar lahko umetne ritme približamo naravnim." Nara Petrovič

Mitološki koledar, Rokovniki ...