V letošnjem letu bom za vas vsak mesec pobrskala po Slovenski stoletni pratiki iz začetka prejšnjega stoletja in dodala še katero izmed zanimivosti. Prav je odstirati starodavna vedenja in jih vnašati v vsakdanje življenje, mislim na tista, ki so v povezavi z naravnimi ritmi in sezonsko rutino.

- o mesecu

- vremenski pregovori

- starosvetnosti: Ljudske šege in običaji po letnih časih 

Morje s svojim valovanjem. Valovanje kot veličastno dihanje. Popolna predaja veliki prasili, ki je vseobsegajoča, se je ne da določiti, niti nadzirati. Ste kdaj legli na vroč pesek, kot da so vam odpadla vsa bremena? Ste predali delovne obveznosti in si privoščili pravi predah? Ste občutili povezavo – sintezo tako z morjem kot s soncem obenem. Sliši se preprosto, vendar je najtežje občutiti sebe - tukaj in zdaj. Čas počitnic in dopustov je pravi, da poskusimo to doživeti v polnosti.

Da bi mogli hitreje in bolje delovati, kar je osnovna potreba v tem hitrem tempu, je zagotovo treba upočasniti dejavnosti, upočasniti svoje gibanje in tudi dihanje. Vsemu temu lahko dodamo neko novo dimenzijo, ki izhaja iz naše notranjosti.

Ker prihaja čas poletja, si tokrat oglejmo element Ognja. Omenili smo že, da tako Ayurveda kot kitajska tradicionalna medicina posebno pozornost namenjata letnim časom s priporočilom, da posameznik sledi sezonski rutini skozi utrip narave. Tako je možno živeti v harmoniji z naravnimi cikli in se prilagajati spremembam v zunanjem okolju.

V letošnjem letu bom za vas vsak mesec pobrskala po Slovenski stoletni pratiki iz začetka prejšnjega stoletja in dodala še katero izmed zanimivosti. Prav je odstirati starodavna vedenja in jih vnašati v vsakdanje življenje, mislim na tista, ki so v povezavi z naravnimi ritmi in sezonsko rutino.

- o mesecu

- vremenski pregovori

- starosvetnosti: Ljudske šege in običaji po letnih časih

V letošnjem letu bom za vas vsak mesec pobrskala po Slovenski stoletni pratiki iz začetka prejšnjega stoletja in dodala še katero izmed zanimivosti. Prav je odstirati starodavna vedenja in jih vnašati v vsakdanje življenje, mislim na tista, ki so v povezavi z naravnimi ritmi in sezonsko rutino.

- o mesecu

- vremenski pregovori

- starosvetnosti: Ljudske šege in običaji po letnih časih - Od križevega tedna do binkošti 

V letošnjem letu bom za vas vsak mesec pobrskala po Slovenski stoletni pratiki iz začetka prejšnjega stoletja in dodala še katero izmed zanimivosti. Prav je odstirati starodavna vedenja in jih vnašati v vsakdanje življenje, mislim na tista, ki so v povezavi z naravnimi ritmi in sezonsko rutino.

- o mesecu

Ime meseca aprila je možno razložiti na različne načine. Nekateri sodijo, da je v zvezi s staro latinsko besedo »apricus«, ki pomeni sončen, drugi jo izvajajo iz glagola »aperio«, ki pomeni odpreti ali tudi odkriti, razodeti, razložiti. Po obeh razlagah naj bi torej ime označevalo mesec, ki je soncu in pomladi odprl vrata. Ime Mali traven je skupno več ali manj vsem slovenskim narodom, saj je povzeto iz staroslovenskega besednega zaklada. Beseda traven ponazarja čas, ko začne zeleneti trava.

- vremenski pregovori

- starosvetnosti

S prijateljico redno hodiva v gozd v vseh letnih časih, da se predihava in aktivno odpočijeva ...

Dihanje svežega, s kisikom bogatega zraka, še posebej, če smo naslonjeni na drevo in poravnani, je intimna in globoka izkušnja in ne samo fiziološki proces samega dihanja ...

Pojdite v gozd in si dovolite, da vas neko drevo samo pokliče. Približajte se mu in se ga dotaknite. Naslonite se nanj, ali se usedite v objem korenin. Nekaj trenutkov si dovolite biti v objemu drevesa. Svojo pozornost usmerite v noge in preko njih ozavestite povezavo z zemljo ...

»Zvončki in trobentice, mačice, vijolice spet iz zemlje vzklijejo, zdaj pomlad je tu…«, nam je veselo prepevala Marjana Deržaj. Vsi se razveselimo pomladi, ker nas jutra prebujajo s ptičjim petjem, ker nas prevzeme nova energija življenja in radosti. Narava vzbrsti skozi drhtenje in nam v svojem razcvetu ponuja svoje prve darove.

Da bi sami kar najbolje poskrbeli za harmonijo v telesu je dobro slediti napotkom, kako vzpostavljati ravnovesje skozi dnevno rutino, ki se imenuje DINACHARYA. Redna dnevna rutina je bistvena za ohranitev dobrega zdravja in za pretvorbo našega telesa, uma in zavesti na višji nivo delovanja. Redna dnevna rutina nam pomaga pri usklajevanju z naravnimi ritmi in vzpostavljanju ravnovesja, uravnava našo biološko uro, pomaga pri prebavi, absorbciji in asimilaciji hrane ter vpliva na samospoštovanje, disciplino, mir, srečo in dolgo življenje.

Nastopila je koledarska pomlad in pustne maškare že preganjajo zle sile in duhove. Otoplila se je zemlja, otoplila se bodo naša srca. Po izjemnem astronomskem pojavu 28. 2. - poravnavi sedmih planetov upam in želim, da bo ta harmonija prešla tudi v naša življenja.

Zjutraj si vzamem čas zase, da se prebujam z dnevom in moja vsakodnevna želja je, da naj svetloba, ki se poraja, zaobjame ves svet! Ob prebujanju dneva sem preprosto izpolnjena in pogosto mi uspe ta občutja prenesti v dan in delo. 

Najlepša meditacija je zame hoja, hoja po prelepi katedrali - naravi. Tudi blatna pot ne more pokvariti vzdušja - le malo drsi in potrebna je pozornost v trenutku - tako je tudi življenje. Pospešen utrip, zadihanost ob vzpenjanju je blagodejno - to je pravo čiščenje telesa in duha. Gre za ljubeči 'oviratlon' na poti - tudi vase. In na vrhu se razjasni pogled na vseh ravneh. Objem sonca ogreje in poživi notranje sonce, srce. Ob poti pa nasmehi spodbude v šopkih telohov, zvončkov, ptičjem petju. Res je, harmonija je tukaj in zdaj - začne se pri meni.

Ime meseca Marca je povzeto ...

Prav je odstirati starodavna vedenja in jih vnašati v vsakdanje življenje, mislim na tista, ki so v povezavi z naravnimi ritmi in sezonsko rutino.

- o mesecu

Ime meseca Marca je povzeto po imenu rimskega boga Marsa, ki je bil prastar italski bog in je utelešal divje, neukročene in skrivnostne sile narave zunaj obstoječega reda in stvari. Bil je hkrati praoče rimskega ljudstva ter zaščitnik in pokrovitelj v vojskah, zato mu je bil posvečen tudi prvi, pomladni mesec v starorimskem koledarju. V rabi se je obdržalo slovensko ime Sušec, čeravno je bilo v uporabi kar nekaj imen: brstnik, postnik, cepljenjak ... Ime sušec, ki je obveljalo, pomensko opozarja na čas, ko se zemlja posuši, in jo je že mogoče obdelovati.

- vremenski pregovori

- starosvetnosti