Starosvetnosti v mesecu marcu

Dragi ljubitelji starosvetnosti,

Življenje danes vse hitreje menja svoj ritem. Mnogo tistega, kar je nekoč dajalo dnevu globino in pomen, se počasi umika pozabi. Prav zato so zapisi iz stare pratike dragocen prostor spominjanja – ne zato, da bi obujali preživeto, temveč da bi prepoznali, kaj iz nekdanjega sveta še vedno tiho živi v nas.

Ljudski običaji so zrcalo čustvovanja našega človeka. V njih se razodeva želja, da bi vsakdan dobil praznično noto, da bi naravni mejniki – rojstvo, smrt, letni časi, setev in žetev – dobili svoj pomen. Kakor v človekovem življenju ni pomembnega trenutka brez posebnega obreda, tako tudi prehod narave iz zime v pomlad ni minil brez šeg in simbolov.

Izbor običajev, ki jih tukaj navajamo, ni popoln ne znanstven. Je le droben opomnik na bogastvo še nedavno živih ali še vedno živečih navad. Marsikatera med njimi ima versko preobleko, pod katero pa slutimo veliko starejše, poganske korenine.

Mesec Sušec – čas prebujanja

Ime marca izhaja iz rimskega boga Mars, prastarega italskega božanstva, ki je poosebljal divje, neukročene sile narave ter bil zaščitnik rimskega ljudstva. Prvi pomladni mesec je bil zato posvečen njemu.

Pri nas pa se je ohranilo lepo slovensko ime Sušec. V rabi so bila tudi druga poimenovanja – Brstnik, Postnik, Cepljenjak – a Sušec je tisti, ki nas spomni na čas, ko se zemlja osuši in jo je spet mogoče obdelovati. Ime samo nosi v sebi obljubo dela, rasti in novega začetka.

V staroslovanskem izročilu pomlad prebudi mladi bog Jarilo, znan tudi kot Zeleni Jurij. Je sin sončnega boga Svarog in brat Mare. Jarilo pooseblja jarost, mladostno moč in vegetacijsko silo, ki se vsako leto znova vrača iz podzemlja ter s seboj prinaša plodnost in življenje.

Pomlad so naši predniki imenovali tudi Vesna, Vesnik pa je še eno Jurijevo ime. V teh podobah začutimo, kako globoko so bili povezani z naravnim krogotokom.

Do konca marca se dan podaljša za več kot uro in pol. V ljudskem koledarju se zvrstijo prazniki, kot je Gregorjevo, ko »se ptički ženijo«, in ki v ljudski zavesti pomeni začetek pomladi. Astronomsko pa pomlad prinese spomladansko enakonočje, okoli 20. marca – čas, ko se svetloba in tema znova izenačita.

Vremenski pregovori – modrost izkušenj

• Ljudska modrost je budno spremljala naravo in jo stkala v pregovore:
• Če Sušca živinče po travniku nori, mali traven ga spet v hlev zapodi.
• Če Sušec prah okrog pometa, prav dobro letino obeta.
• Kar že v Sušcu zeleni, rado se še posuši.
• Če Sušca grmi, dobra letina sledi.
• Sušca veliko megle, dobro letino daje.
• Kolikokrat je v Sušcu slana, toliko dni stoji megla velikega srpana.

V teh besedah je zbrana stoletna opazovalna modrost kmečkega človeka, ki je znal brati znamenja neba in zemlje.

Pepelnica in postni čas – notranje čiščenje

Pepelnična sreda, ki sledi pustnim norčijam, odpira štiridesetdnevni post. Ime izhaja iz starodavnega obredja posipanja s pepelom kot znamenja pokore, ki ga je kasneje prevzela tudi krščanska Cerkev.

Post ni pomenil le odpovedi mesu, temveč čas zbranosti in umiritve. O njegovi nekdanji strogosti je pisal tudi Fran Saleški Finžgar, ki se spominja, da v postu niso zaužili niti koščka mesa ne kanca masti. Po vaseh so utihnili godci, prenehal je ples, dekliška oblačila so postala skromnejša.

Danes so te navade omiljene, a njihovo bistvo ostaja – pomladno očiščenje ni le telesno, temveč tudi notranje. Je čas, ko se umirimo, premislimo in pripravimo prostor za novo rast.

Starosvetnosti nas ne vračajo nazaj, temveč nas učijo počasnosti, spoštovanja ritma in globlje povezanosti z naravo.

Naj bo Sušec čas, ko se tudi v nas nekaj osuši, očisti – in hkrati požene novo, mlado rast.

Za vas zbrala: Helena Cesar

Grafike: Irena Petrič Urankar (Center Veles) na povezavi

Knjige v naši ponudbi sledijo naravnim, človeku prijaznim vrednotam in ritmom. Vabljeni, da pobrskate med vsebinami starodavnih znanj. na povezavo