V letošnjem letu bom za vas vsak mesec pobrskala po Slovenski stoletni pratiki iz začetka prejšnjega stoletja in dodala še katero izmed zanimivosti. Prav je odstirati starodavna vedenja in jih vnašati v vsakdanje življenje, mislim na tista, ki so v povezavi z naravnimi ritmi in sezonsko rutino.

- o mesecu

Ime meseca aprila je možno razložiti na različne načine. Nekateri sodijo, da je v zvezi s staro latinsko besedo »apricus«, ki pomeni sončen, drugi jo izvajajo iz glagola »aperio«, ki pomeni odpreti ali tudi odkriti, razodeti, razložiti. Po obeh razlagah naj bi torej ime označevalo mesec, ki je soncu in pomladi odprl vrata. Ime Mali traven je skupno več ali manj vsem slovenskim narodom, saj je povzeto iz staroslovenskega besednega zaklada. Beseda traven ponazarja čas, ko začne zeleneti trava.

- vremenski pregovori

- starosvetnosti

S prijateljico redno hodiva v gozd v vseh letnih časih, da se predihava in aktivno odpočijeva ...

Dihanje svežega, s kisikom bogatega zraka, še posebej, če smo naslonjeni na drevo in poravnani, je intimna in globoka izkušnja in ne samo fiziološki proces samega dihanja ...

Pojdite v gozd in si dovolite, da vas neko drevo samo pokliče. Približajte se mu in se ga dotaknite. Naslonite se nanj, ali se usedite v objem korenin. Nekaj trenutkov si dovolite biti v objemu drevesa. Svojo pozornost usmerite v noge in preko njih ozavestite povezavo z zemljo ...

»Zvončki in trobentice, mačice, vijolice spet iz zemlje vzklijejo, zdaj pomlad je tu…«, nam je veselo prepevala Marjana Deržaj. Vsi se razveselimo pomladi, ker nas jutra prebujajo s ptičjim petjem, ker nas prevzeme nova energija življenja in radosti. Narava vzbrsti skozi drhtenje in nam v svojem razcvetu ponuja svoje prve darove.

Da bi sami kar najbolje poskrbeli za harmonijo v telesu je dobro slediti napotkom, kako vzpostavljati ravnovesje skozi dnevno rutino, ki se imenuje DINACHARYA. Redna dnevna rutina je bistvena za ohranitev dobrega zdravja in za pretvorbo našega telesa, uma in zavesti na višji nivo delovanja. Redna dnevna rutina nam pomaga pri usklajevanju z naravnimi ritmi in vzpostavljanju ravnovesja, uravnava našo biološko uro, pomaga pri prebavi, absorbciji in asimilaciji hrane ter vpliva na samospoštovanje, disciplino, mir, srečo in dolgo življenje.

Nastopila je koledarska pomlad in pustne maškare že preganjajo zle sile in duhove. Otoplila se je zemlja, otoplila se bodo naša srca. Po izjemnem astronomskem pojavu 28. 2. - poravnavi sedmih planetov upam in želim, da bo ta harmonija prešla tudi v naša življenja.

Zjutraj si vzamem čas zase, da se prebujam z dnevom in moja vsakodnevna želja je, da naj svetloba, ki se poraja, zaobjame ves svet! Ob prebujanju dneva sem preprosto izpolnjena in pogosto mi uspe ta občutja prenesti v dan in delo. 

Najlepša meditacija je zame hoja, hoja po prelepi katedrali - naravi. Tudi blatna pot ne more pokvariti vzdušja - le malo drsi in potrebna je pozornost v trenutku - tako je tudi življenje. Pospešen utrip, zadihanost ob vzpenjanju je blagodejno - to je pravo čiščenje telesa in duha. Gre za ljubeči 'oviratlon' na poti - tudi vase. In na vrhu se razjasni pogled na vseh ravneh. Objem sonca ogreje in poživi notranje sonce, srce. Ob poti pa nasmehi spodbude v šopkih telohov, zvončkov, ptičjem petju. Res je, harmonija je tukaj in zdaj - začne se pri meni.

Ime meseca Marca je povzeto ...

Prav je odstirati starodavna vedenja in jih vnašati v vsakdanje življenje, mislim na tista, ki so v povezavi z naravnimi ritmi in sezonsko rutino.

- o mesecu

Ime meseca Marca je povzeto po imenu rimskega boga Marsa, ki je bil prastar italski bog in je utelešal divje, neukročene in skrivnostne sile narave zunaj obstoječega reda in stvari. Bil je hkrati praoče rimskega ljudstva ter zaščitnik in pokrovitelj v vojskah, zato mu je bil posvečen tudi prvi, pomladni mesec v starorimskem koledarju. V rabi se je obdržalo slovensko ime Sušec, čeravno je bilo v uporabi kar nekaj imen: brstnik, postnik, cepljenjak ... Ime sušec, ki je obveljalo, pomensko opozarja na čas, ko se zemlja posuši, in jo je že mogoče obdelovati.

- vremenski pregovori

- starosvetnosti

Pred nami je valentinovo. Dan je posvečen porajanju življenja in ne zaljubljencem – sicer pa je porajanje življenja vedno posledica Ljubezni. Valentin ima vsekakor ključ od korenin!

 Dočakali smo ga – prvi čemaž, prve dišeče divjinke nam že razveseljujejo obzorje in razvajajo trebuščke ;) Vsi darovi narave, ki so pogosto samoumevni, so postali tako dragoceni. Čeprav smo še vedno v zimskem času, in so jutra še vedno hladna, nas preko dneva greje sonce in rastline so že pripravljene na vzbrst. Ne glede na trdoto zemljine skorje se nežne rastline prebijajo skozi in življenjska moč se nam kaže v nenehnem porajanju življenja. Tudi z nami je tako – le nežni in ljubeči bodimo – do sebe, do drugih.

 Globoke trenutke doživimo, ko lahko gremo (sami ali z nekom) v naravo in se tam okopamo v svežini zraka, se sončimo, predihamo telo, zraven pa odkrivamo vzbrst življenja … Veliko govorimo o ljubezni, toda smo res sposobni v trenutku, ki ga doživljamo, gledati s srcem, z ljubeznijo?! Ne samo na lepoto narave, temveč tudi na soljudi, ki jih srečujemo. Kaj pa ljubezen do sebe (ne mislim na ego)?!

Energije so izredno dinamične, občutimo tudi delovanje lune ter zaznavamo finejše dimenzije. V tem obdobju je predvsem aktualno čiščenje naših odnosov. Zagotovo se je zgodil premik, saj se nam nove dimenzije odkrivajo skladno z razvojem in kozmične zakonitosti veljajo za vse enako. Tokrat predlagam, da ponovno pomislimo na čiščenje, tisto doma. Hkrati pa nas želim spomniti na še druga področja, na tista nam najbližja in najpomembnejša, na tista znotraj nas, ki se zrcalijo preko naših dejanj in se izražajo v našem domu. Prepričana sem, da je izjemnega pomena pristnost, da tisto kar govorimo in radi razlagamo drugim, počnemo sami.

Kako čista je naša garderobna omara, hladilnik, kako čiste so naše misli in odnosi doma? Čas nas vedno priganja in tudi sama kdaj pustim nepomito posodo od kosila, odložim pospravljanje perila ... V nas je nezavedno prepričanje, da se pričakuje od nas, da (v glavnem ženske) poskrbimo za čistočo stanovanja in da to mora biti opravljeno ne glede na vse ostale obveznosti. Tak pristop ni ravno pozitiven, še več, na ta način se silimo, da moramo to postoriti tudi zato, ker tega ne bo nihče drug postoril.

Dragi ljubitelji starosvetnosti,

V letošnjem letu bom za vas vsak mesec pobrskala po Slovenski stoletni pratiki iz začetka prejšnjega stoletja in dodala še katero izmed zanimivosti. Prav je odstirati starodavna vedenja in jih vnašati v vsakdanje življenje, mislim na tista, ki so v povezavi z naravnimi ritmi in sezonsko rutino.

I z   s l o v e n s k e   s t o l e t n e    p r a t i k e

O koledarskem mesecu

Ime meseca izvira iz rimske besede februatio, ki pomeni očiščenje. Beseda je nekoč imela simboličen pomen, saj je šlo za "očiščenje" od zlih duhov zime. Februar je bil zadnji mesec v starem rimskem koledarju, zato so mu v prestopnih letih dodajali prestopni dan, kar je ostalo v veljavi do današnjih dni ...

Vremenski pregovori

Ljudske šege in običaji

Ime meseca Februar izvira iz rimske besede februatio, ki pomeni očiščenje. Beseda je nekoč imela simboličen pomen, saj je šlo za "očiščenje" od zlih duhov zime.

Pustovanje sodi med najstarejše ljudske običaje na Slovenskem. O pustu o širšem pomenu besede govorimo v času od sv. Treh kraljev do pepelnice, v ožjem pomenu besede pa s pustom označujemo zadnje dneve pred pepelnico, ki se končujejo s pustnim torkom, ko doseže pustovanje svoj višek. To je čas, ko zima prehaja v pomlad in nedvomno so tudi pustni običaji ostanek starodavnih šeg, pa naj si vidimo v njih boj pomladi z zlimi duhovi zime ali pa odsev obredij čaščenja rajnih, ki so jih našemljeni ljudje poosebljali. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bil pust hkrati praznik novega leta naših prednikov. Kot vse druge praznike so ga seveda proslavljali tudi tako, da so si pripravili kaj boljšega za pod zob in pri tem niso skoparili. Več v prispevku o starosvetnostih na povezavi

Ste vedeli? Mesec januar je dobil svoje ime po rimskem bogu Janusu, varuhu mestnih vrat, ki so ga upodabljali z dvema obrazoma. Novo leto so stari Rimljani prvotno začenjali s prvim marcem, z nastopom pomladi. Novi konzuli so takrat prevzemali službo. Ko pa so Rimjani l. 154 pr. Kr. hoteli v Španiji zadušiti neki upor, niso marali, da bi se med tem konzuli zamenjali, zato so leto skrajšali na deset mesecev in ga pričeli s prvim januarjem. Ta datum so nato obdržali, pozneje pa so ga slavili s posebnimi slavnostmi, saturnalijami, imenovanimi po bogu setve Saturnu. 

Prvič so zapisana slovenska imena mesecev v škofjeloškem rokopisu iz leta 1466, ki ga danes hranijo na Dunaju. Imena je zapisal neki Martin iz Loke. On imenuje januar Prosynicz, kar je v bistvu isto kot naš prosinec. Trubar, ki je leta 1557 natisnil prvi slovenski koledar, je uporabil izraz Prosimiz = prosenec in mislil pri tem na proso; namesto pšeničnega poprtnika so namreč Slovenci nekdaj v dneh od božiča do sv. Treh kraljev stavljali na mizo prosen kruh.