Nara Petrovič je spisal knjigo, kakršno današnji otroci potrebujejo. In tudi njihovi starši jo potrebujemo, pa še kako! Zato berimo skupaj to lepo knjigico. Knjigo o težavah hrošča Gida in metulja Pipilona, ki ju zaradi preveč pogumne igre zanese čez morje, ah, strašno, na otok Sumsama, med grozne žuželke in v nevaren svet. Pipilona ujamejo in zaprejo, Gido pa stori vse, da bi rešil svojega prijatelja. Ker da vse od sebe in to dela s čistim srcem, se mu tudi posreči. Med tem pa se še marsičesa nauči in uči najpomembnejše tudi tiste grozne živali z otoka Sumsama. Živalce, ki so sprte in zato ne morejo najti skritega zaklada. Da bi prišle do njega, je predpogoj sodelovanje in ne tekmovanje, sočutje in ne zavist! In zavedanje, kaj je zares pomembno. Kot piše v skrivnostnem sporočilu: Ne iščite tistega/ kar že imate/. Ne iščite tistega,/ česar nimate./ Iščite tisto,/ kar je vredno iskati.

V mesečniku Ženski svet je bil objavljan intervju z menoj. Vesna je napisala res tako lepo, da želim to podeliti z vami. Celoten prispevek je na koncu v PDF datteki

Helena je srečna, ker že nekaj let v življenju počne vse tisto, kar jo neizmerno izpolnjuje. Najsi je vpeta v delo ali pa se potepa kje po naravi, vedno jo boste srečali nadvse radostno nasmejano.

Ste kdaj, ko ste kolesarili,  občutili razliko med gozdo ali makadamsko potjo in asfaltno cesto? Kot da te makadam, ki v teh dneh seveda žge, sili, da greš še hitreje, tako kot nas sili današnji ritem življenja. V teh dneh želim z vami podeliti odlomek iz Anaste, za razmislek v teh dneh, ko so naše ceste, predvsem tiste proti morju zelo obremenjene.

Znano je na primer, da glavne avtomobilske ceste z asfaltno podlago na svetu v dolžino presegajo dvanajst milijonov kilometrov, kar je – za primerjavo – tristokrat toliko kot obseg ekvatorja, ki meri okrog štirideset tisoč kilometrov.

Nekaj praktičnih odlokov za vsakdanjo uporabo

Klic k Priljubljeni Mogočni Pričujočnosti JAZ SEM  in nekaj trenutkov zbranega oboževanja vsak dan, bo delal čudeže. – Pri vsakdanjem delu, ko najdete nekaj trenutkov časa, utišajte svojo pozornost in recite:
 Ljubljena Mogočna Pričujočnost JAZ SEM, Ti si edina Inteligenca in Moč, ki deluje tukaj.

 »Beloved Mighty I AM Presence"! You are the only Intelligence and Power acting here.
Ponavljajte ta odlok vsakokrat, ko imate nekaj prostih trenutkov. Nato pa nadaljujte z delom. – Močan tok Njene Luči bo napolnil vas in vse, kar delate.

Ko zjutraj vstanete,  mirujte za trenutek in pokličite Pričujočnost z občutjem globoke Ljubezni in Hvaležnosti z besedami:
 Ljubljena Mogočna Pričujočnost JAZ SEM, napolni mojega duha in telo s svojo Brezmejno Energijo, s svojo Mogočno Inteligenco, s svojo Nepremagljivo Zaščito danes! – Obvaruj me pred napakami!

Ta knjiga je zgoščeno razmišljanje o sodobnem svetu, ki se na začetku kritično ozre na sedanje stanje v globaliziranem svetu z zornega kota naravne osebe, svobodnjaka, resnicoljubca in zlasti fekologa. Kar trije eseji se dotikajo fekoloških tematik, v objemu esejev o kolektivni laži in razosebljenosti posameznika. Da bi lahko oblikovali zdravo družbo, moramo biti pripravljeni videti tudi neprijetno plat resnice o sebi, o nas, da ne bi nadaljevali vrtenja v krogu, kot je hudomušno opazil Henry de Montherlant: »Iz zgodovine se vedno znova učimo, da se iz zgodovine ničesar ne naučimo.«

Kako to poteka pri nas

Pred vsako meditacijo  poskrbimo za sprostitev, tako naredimo sklop vaj za sproščanje na vseh nivojih.
Posvetimo plamen in se povežemo v Enosti, ozavestimo povezavo z Zemljo, nebom, z vsemi elementi, z vsemi bitji. Prižiganje sveče je poseben obred in tudi po zaključku sveče ne upihnemo, saj naj dih ne bi jemal življenja!
V sami meditaciji se v začetku osredotočamo na svoje dihanje, na naravni zvok diha So Ham, Jaz Sem. Ob dihanju ozaveščamo izdihovanje napetosti ter vdihovanje sveže energije.
Povežemo se s seboj, s svojim bistvom  in naredimo vajo iz samozdravljenja. Uporabljamo tudi tehnike vizualizacij in polaganja rok.
Preberemo kakšen tekst (kanalizirano sporočilo)  in se pogovarjamo o naših izkustvih v vsakdanjem življenju.

Olje uživamo samo v času od svita do mraka, raje ne ponoči. Vsako jutro vsaj pol ure pred prvim obrokom spijemo manjši požirek olja. Lahko tudi kar iz stekleničke, če uporabljamo žličko, pa naj ta ne bo kovinska (seveda je najbolje imeti žličko iz cedrovine). Olje zadržimo v ustih, da se pomeša s slino, rahlo ga požvrkljamo in potem pogoltnemo. Ob pitju niso potrebni posebni rituali, če želimo, pa ga lahko pospremimo z razmišljanjem o blagodejnosti žlahtne tekočine, ki jo vnašamo v organizem. Po besedah Anastasije cedra nosi v sebi izvorno vibracijo vesolja in ta se seveda ohrani tudi v olju, izvlečku vsega najboljšega, kar cedra vloži v svoja semena.

Marsikaj nas moti tako v družbi kot v svetu, sploh če redno spremljamo dnevne novice preko medijev. Pa je res tako brezizhodno in težko? Ko sem naletela na besede iz vesoljnega zakona, ki v celoti določajo namen posameznega človeka in celotnega človeštva, in sicer na "Izpopolnjevati življenjsko okolje", se mi je odstrlo, da bi veliko doprinesla k izboljšanju, če se pričnem bolj 'ukvarjati s seboj'. Kako? Najprej tako, da poskrbim za harmonijo znotraj sebe, jo poizkušam vnašati v vsakdanje življenje. Nato pa se poizkusim tudi v umetnosti 'ustvarjanja podob.' Namreč izpopolnjevati življenjsko okolje pomeni (tudi) izpopolnjevati sebe.
Kako doseči harmonijo in mir znotraj sebe?

Vsak posameznik se slej ko preje sreča z vprašanjem, na kakšen način poskrbeti za zdravje, za približno harmonijo med telesom, dušo in zavedanjem  sebe. Sploh je to aktualno v sedanjem času, ko živimo vedno hitreje, ko nas dnevni ritem sili v nekaj nenaravnega, mi pa počasi izgorevamo in se težko umirimo in odpočijemo, kaj šele regeneriramo. Še več, redno izpostavljanje tehničnemu sevanju, ko smo vedno dosegljivi po mobilnem telefonu, ko smo vedno on-line po internetu ob seveda prižgani televiziji, ki nas  obdarja s široko paleto pestrih in aktualnih programov, ki nas še bolj poneumljajo in silijo v nezdravi način življenja…

»Naša drža bi morala biti takšna, kot je drža gorskega borovca:
ne jezi se, ko ga kamen pri rasti ovira, pa tudi ne načrtuje, kako ga bo premagal.
Poskuša začutiti, ali naj bi rasel bolj v levo ali bolj v desno, v hrib ali stran od hriba.
Tako kot drevo bi se morali tudi mi prepustiti temu komaj zaznavnemu, a vendar izredno močnemu vzgibu, ki izhaja iz težnje po edinstveni, ustvarjalni samouresničitvi.
Človek si mora nenehno prizadevati za nečim, česar ni še nihče pred njim spoznal. Vodilni namigi ali vzgibi ne izhajajo iz ega, temveč iz totalitete naše psihe – iz sebstva.« (C.G. Jung)

Današnji čas je...