Tako človeško telo kot naša subtilna notranjost vedno teži k harmoniji. Nahajamo se v času, ko vedno bolj ozaveščamo starodavne pravire in ponovno obujamo naše pra-vedenje.

Tudi ayurvedski spisi nam svetujejo, kako naj si sami pridobimo energije elementov, ki nam jih morda primanjkuje:
- z opazovanjem neba in zvezd pridobivamo energije etra,
- z vonjanjem rastlin pridobivamo energije zraka,
- z izpostavljanjem jutranjemu soncu pridobivamo energije ognja,
- s pitjem čiste vode pridobivamo element vode,
- s hojo (bosi) po zemlji pridobivamo element zemlje;

Sam Bog je začel tako, da je zasadil vrt. —Francis Bacon

Anastasija je bila prva, od katere sem izvedel za pomen enega hektarja za vsako družino. Prepričala me je. Toda radovednost mi ni dala miru in iskal sem naprej po drugi literaturi. Pa še dopustil sem hektarju nekje v Sloveniji, da me sprejme k sebi, da v praksi preverim, ali je res tako pomemben.

Ko hodim bos po vrtu, ki rase zame, ko po gozdu in travnikih v okolici nabiram divje rastline, ko se dotikam življenja, od katerega sem odvisen, dobivam tudi občutek za sorazmernost. Zavedam se, koliko je preveč, koliko premalo in koliko ravno prav. Zame, za nas. In vidim, da je en hektar površina, s katero se da udobno preživeti. Le naučiti se moramo, kako.

Kdo nam pravzaprav lahko pomaga? Pravzaprav nam ne more nihče, vse je v nas, vsa moč in odgovornost! Odgovornost ni mišljena kot neka kazen, temveč kot darilo, da imamo zmožnost poskrbeti za nekaj, kar nam je dano. Smo božji otroci in kot taki imamo pravico biti soustvarjalci. Lahko pa seveda prosimo za pomoč in prošnja zagotovo prikliče odziv! Včasih morda ne tako kot bi sami želeli, pa vendar se prošnji odzove na način, ki je v skladu z božanskim načrtom posamezne duše.

Na neki delavnici sem naletela na trditev, »Če nekomu ponudimo pomoč, mu s tem damo vedeti, da sam ni sposoben narediti potrebnega.« Ostra trditev, mar ne!? Prav vsi imamo v sebi neko pra-vedenje, kaj je prav in kaj ne in zagotovo smo vsi že doživeli, kako blagodejno de, ko nam nekdo ponudi roko, nam prižge svetlobo z iskrenim nasmehom, nas razume in verjame v nas. To je zagotovo milost in brezpogojna ljubezen.

Kakšna naj bo ta pomoč? Veliko je, da nam nekdo odstre tančico, nam pokaže orodje, ki nam bo v pomoč pri soočanju, premagovanju težave. Na prvem mestu je seveda poslušanje z odprtim srcem, empatija in sočutje. Ljudje smo tako zelo lačni razumevanja in osebnega stika, da se pogosto zatečeno v lastno temo in pestujemo bolečino, iščemo krivce zunaj sebe in ne v sebi. In to je začarani krog, ko se ujamemo v lastno pomilovanje.

Dragi prijatelji,

Februarja letos je bil na sporedu televizije Slovenije v sklopu oddaje Dobra ura prispevek z naslovom Zveneče cedre sprememb.

Gosta oddaje, ki smo jo letos posneli v Žarku, sva bila Nara in Helena. Pri premiernem predvajanju je prišlo do tehničnih zapletov, zato je bila uradna premierna predstavitev prispevka v daljšem obsegu v oddaji Duhovni utrip, v ponedeljek, 3. novembra, ob 17.25 uri na prvem programu TVS.  Vabim vas k ogledu in vam želim, da vas prispevek navdihne in napolni s potrebnim zaupanjem vase. Posnetek si lahko pogledate tukaj. 

Še misel Nare Petroviča iz predgovora I. knjige o Anastasiji, ki še kako drži: "Če se naučimo ekoloških odnosov, bomo lahko zametke ekološkega, rodovnega naselja začeli graditi celo v bloku sredi mesta. Ko se bomo bodisi v mestu ali na vasi naučili sobivati z ljudmi, nas bo narava vse skupaj veselo sprejela k sebi in nam pomagala graditi raj na zemlji, o kakršnem govori Anastasija. Začetki so vedno najtežji, ampak tudi najslajši. Učenje se začenja preprosto: le poklekniti moramo pred poganjke mladih sadik na okenski polici … in poslušati."

Morda ste se ali pa se boste navdušili nad predstavljenimi knjigami. Lahko jih naročite in dobite pri nas, v založbi Žarek,  s popustom seveda; na vaše povpraševanje vam pošljemo predračun.

Vse dobro vam želim in hvala za zaupanje, Helena

1. Ljubiti samega sebe pomeni videti v sebi tisto,
2. kar je popolno, in to tudi priznavati.
3. To pomeni iti svojo pot
4. in biti osredotočen na svoj notranji jaz
5. ter biti zadovoljen na poti ljubezni.

Nara Petrovič je spisal knjigo, kakršno današnji otroci potrebujejo. In tudi njihovi starši jo potrebujemo, pa še kako! Zato berimo skupaj to lepo knjigico. Knjigo o težavah hrošča Gida in metulja Pipilona, ki ju zaradi preveč pogumne igre zanese čez morje, ah, strašno, na otok Sumsama, med grozne žuželke in v nevaren svet. Pipilona ujamejo in zaprejo, Gido pa stori vse, da bi rešil svojega prijatelja. Ker da vse od sebe in to dela s čistim srcem, se mu tudi posreči. Med tem pa se še marsičesa nauči in uči najpomembnejše tudi tiste grozne živali z otoka Sumsama. Živalce, ki so sprte in zato ne morejo najti skritega zaklada. Da bi prišle do njega, je predpogoj sodelovanje in ne tekmovanje, sočutje in ne zavist! In zavedanje, kaj je zares pomembno. Kot piše v skrivnostnem sporočilu: Ne iščite tistega/ kar že imate/. Ne iščite tistega,/ česar nimate./ Iščite tisto,/ kar je vredno iskati.

V mesečniku Ženski svet je bil objavljan intervju z menoj. Vesna je napisala res tako lepo, da želim to podeliti z vami. Celoten prispevek je na koncu v PDF datteki

Helena je srečna, ker že nekaj let v življenju počne vse tisto, kar jo neizmerno izpolnjuje. Najsi je vpeta v delo ali pa se potepa kje po naravi, vedno jo boste srečali nadvse radostno nasmejano.

Ste kdaj, ko ste kolesarili,  občutili razliko med gozdo ali makadamsko potjo in asfaltno cesto? Kot da te makadam, ki v teh dneh seveda žge, sili, da greš še hitreje, tako kot nas sili današnji ritem življenja. V teh dneh želim z vami podeliti odlomek iz Anaste, za razmislek v teh dneh, ko so naše ceste, predvsem tiste proti morju zelo obremenjene.

Znano je na primer, da glavne avtomobilske ceste z asfaltno podlago na svetu v dolžino presegajo dvanajst milijonov kilometrov, kar je – za primerjavo – tristokrat toliko kot obseg ekvatorja, ki meri okrog štirideset tisoč kilometrov.

Nekaj praktičnih odlokov za vsakdanjo uporabo

Klic k Priljubljeni Mogočni Pričujočnosti JAZ SEM  in nekaj trenutkov zbranega oboževanja vsak dan, bo delal čudeže. – Pri vsakdanjem delu, ko najdete nekaj trenutkov časa, utišajte svojo pozornost in recite:
 Ljubljena Mogočna Pričujočnost JAZ SEM, Ti si edina Inteligenca in Moč, ki deluje tukaj.

 »Beloved Mighty I AM Presence"! You are the only Intelligence and Power acting here.
Ponavljajte ta odlok vsakokrat, ko imate nekaj prostih trenutkov. Nato pa nadaljujte z delom. – Močan tok Njene Luči bo napolnil vas in vse, kar delate.

Ko zjutraj vstanete,  mirujte za trenutek in pokličite Pričujočnost z občutjem globoke Ljubezni in Hvaležnosti z besedami:
 Ljubljena Mogočna Pričujočnost JAZ SEM, napolni mojega duha in telo s svojo Brezmejno Energijo, s svojo Mogočno Inteligenco, s svojo Nepremagljivo Zaščito danes! – Obvaruj me pred napakami!

Ta knjiga je zgoščeno razmišljanje o sodobnem svetu, ki se na začetku kritično ozre na sedanje stanje v globaliziranem svetu z zornega kota naravne osebe, svobodnjaka, resnicoljubca in zlasti fekologa. Kar trije eseji se dotikajo fekoloških tematik, v objemu esejev o kolektivni laži in razosebljenosti posameznika. Da bi lahko oblikovali zdravo družbo, moramo biti pripravljeni videti tudi neprijetno plat resnice o sebi, o nas, da ne bi nadaljevali vrtenja v krogu, kot je hudomušno opazil Henry de Montherlant: »Iz zgodovine se vedno znova učimo, da se iz zgodovine ničesar ne naučimo.«