V letošnjem letu bom za vas vsak mesec pobrskala po Slovenski stoletni pratiki iz začetka prejšnjega stoletja in dodala še katero izmed zanimivosti. Prav je odstirati starodavna vedenja in jih vnašati v vsakdanje življenje, mislim na tista, ki so v povezavi z naravnimi ritmi in sezonsko rutino.

- o mesecu

Ime meseca Marca je povzeto po imenu rimskega boga Marsa, ki je bil prastar italski bog in je utelešal divje, neukročene in skrivnostne sile narave zunaj obstoječega reda in stvari. Bil je hkrati praoče rimskega ljudstva ter zaščitnik in pokrovitelj v vojskah, zato mu je bil posvečen tudi prvi, pomladni mesec v starorimskem koledarju. V rabi se je obdržalo slovensko ime Sušec, čeravno je bilo v uporabi kar nekaj imen: brstnik, postnik, cepljenjak ... Ime sušec, ki je obveljalo, pomensko opozarja na čas, ko se zemlja posuši, in jo je že mogoče obdelovati.

- vremenski pregovori

- starosvetnosti

Energije so izredno dinamične, občutimo tudi delovanje lune ter zaznavamo finejše dimenzije. V tem obdobju je predvsem aktualno čiščenje naših odnosov. Zagotovo se je zgodil premik, saj se nam nove dimenzije odkrivajo skladno z razvojem in kozmične zakonitosti veljajo za vse enako. Tokrat predlagam, da ponovno pomislimo na čiščenje, tisto doma. Hkrati pa nas želim spomniti na še druga področja, na tista nam najbližja in najpomembnejša, na tista znotraj nas, ki se zrcalijo preko naših dejanj in se izražajo v našem domu. Prepričana sem, da je izjemnega pomena pristnost, da tisto kar govorimo in radi razlagamo drugim, počnemo sami.

Kako čista je naša garderobna omara, hladilnik, kako čiste so naše misli in odnosi doma? Čas nas vedno priganja in tudi sama kdaj pustim nepomito posodo od kosila, odložim pospravljanje perila ... V nas je nezavedno prepričanje, da se pričakuje od nas, da (v glavnem ženske) poskrbimo za čistočo stanovanja in da to mora biti opravljeno ne glede na vse ostale obveznosti. Tak pristop ni ravno pozitiven, še več, na ta način se silimo, da moramo to postoriti tudi zato, ker tega ne bo nihče drug postoril.

Dragi ljubitelji starosvetnosti,

V letošnjem letu bom za vas vsak mesec pobrskala po Slovenski stoletni pratiki iz začetka prejšnjega stoletja in dodala še katero izmed zanimivosti. Prav je odstirati starodavna vedenja in jih vnašati v vsakdanje življenje, mislim na tista, ki so v povezavi z naravnimi ritmi in sezonsko rutino.

I z   s l o v e n s k e   s t o l e t n e    p r a t i k e

O koledarskem mesecu

Ime meseca izvira iz rimske besede februatio, ki pomeni očiščenje. Beseda je nekoč imela simboličen pomen, saj je šlo za "očiščenje" od zlih duhov zime. Februar je bil zadnji mesec v starem rimskem koledarju, zato so mu v prestopnih letih dodajali prestopni dan, kar je ostalo v veljavi do današnjih dni ...

Vremenski pregovori

Ljudske šege in običaji

Na podlagi znanstvenih raziskav, ki so proučevale vpliv astroheliogeofizičnih dejavnikov na vodo, je bilo ugotovljeno, da se vpliv vesolja na biosfero ne izvaja neposredno, ampak kot posledica preoblikovanja gravitacijskih polj Sonca, Lune, planetov Osončja in drugih nebesnih teles, kar povzroči širokopasovno elektromagnetno sevanje, ki prežema vse življenje na Zemlji. Pod vplivom absorbiranega geofizičnega elektromagnetnega sevanja pride do sprememb redukcijsko-oksidacijskih lastnosti vodnega okolja v vseh organizmih. Zemlja se 18. in 19. januarja nahaja v položaju, kjer je posebno močan energijski tok. Podoben, vendar občutno manj intenziven pretok kozmičnih energij, se ponavlja vsakih 27 dni. 

V letu 2024 po izvirsko vodo hodimo: 19.1., 14.2., 11.3., 6.4., 2.5., 28.5, 23.6., 19.7., 14.8., 9.9., 5.10., 31.10., 26.11., 22.12. na večer pred datumom in na datum do 13. ure.

I z   s l o v e n s k e   s t o l e t n e    p r a t i k e

O koledarskem mesecu

Mesec januar je dobil svoje ime po rimskem bogu Janusu, varuhu mestnih vrat, ki so ga upodabljali z dvema obrazoma. Novo leto so stari Rimljani prvotno začenjali s prvim marcem, z nastopom pomladi. Novi konzuli so takrat prevzemali službo. Ko pa so Rimjani l. 154 pr. Kr. hoteli v Španiji zadušiti neki upor, niso marali, da bi se med tem konzuli zamenjali, zato so leto skrajšali na deset mesecev in ga pričeli s prvim januarjem. Ta datum so nato obdržali, pozneje pa so ga slavili s posebnimi slavnostmi, saturnalijami, imenovanimi po bogu setve Saturnu.

Vremenski pregovori

Ljudske šege in običaji

V času dopusta se spodobi kam iti. Ker ne zaostajava za drugimi sodržavljani, sva se namenila na 'trendovsko' pot daleč stran od ponorelega sveta. Moja želja za odklop je preprosta: jutranja kavica v miru narave, topel obrok pri lokalnih ponudnikih tudi z namenom spoznavanja kulinarike, ogled krajevnih znamenitosti, razvajanje v toplicah, udobno spanje in vsaj minimalno udobje.

Odločitev je bila sprejeta: najem starodobnega avtodoma in pot proti Prlekiji in še malo čez mejo. Predelan kombi je bil res markanten s krasnimi zavesicami, udobnimi ležišči, srčkano kuhinjo, hladilnikom, v prtljažniku pa je bila vsa potrebna oprema za užitek in sprostitev v naravi. Za srečo sem vzela še plišastega volkca Wolfija in primerno potiskano brisačo.

In sva šla na pot z izdelanim načrtom, vsak s svojo spalko, s po eno torbo oblačil in potrebno hrano.

Navadili smo se iskati hitre rešitve, vendar nas ravno te opeharijo za negovanje čuječnosti in poglobljenost vase za sprejemanje odgovornosti.

Pozabili smo dihati– dih je namreč kazalnik, koliko smo pod stresom. Zdaj pa se pametno učimo raznih tehnik dihanja, da se ohranjamo, kolikor nam to uspe.

Pozabili smo se gledati v oči in neverbalno pa tudi verbalno komunicirati. Zdaj imamo pametne telefone.

Pozabili smo, da imamo misli – te zgolj uporabljamo, da se avtomatsko odzivamo na zunanje impulze. Svojo moč in pozornost vlagamo v kritiko, negodovanje, strah, agresijo … Pozabili smo, da imamo v sebi moč za ustvarjanje …

Pozabili smo na naravo, ki nas hrani in zdravi.

Pozabili smo na resnico.

Pozabili smo nase.

Skrajna nihanja vremenskih pojavov in skrajna nihanja občutkov. Ekstremno izražanje narave je postalo vsakdanje - še včeraj v bundi in danes brez rokavov v sandalih. Podobno je z nami. Polna miru in prekipevajoča samozavest mi je pokazala ogledalo, da pa morda res preveč štrlim ven. Nekaj očitnih podatkov: povprečna dnevna uporaba telefona 11' – ne, nisem za čim večji 'izplen', nisem za vse več, vendar kot da sem zaostala za čredo potrošniške družbe in postala samotar, primerek eksotične vrste.

Kaj je bolj varno? V čredi si varen, vendar je vse težje ujeti ritem galopiranja in brezciljnega pehanja za minljivostjo. Kam gre čreda? Vidim jo, kako drvi proti prepadu … Kje je njen pastir? Srce je pastir vseh občutkov. Pa vendar je pripadnost tista potreba, ki jo vsi občutimo. Danes sem tukaj in moje srce ni radostno. Kljub temu da sem pojedla prve dozorele jagode, ki sem jih sama posadila, mi to ni dvignilo razpoloženja. Na vsak način je treba preživeti in poravnati obveznosti za biti polnovreden član družbe. 

Kdo sem jaz, da modrujem?! Da si jemljem pravico govoriti. Prav je pogledati življenje in presoditi pristnost povedanega. Pa res bolj štejejo dejanja kot lepo izrečene besede?! Toliko laži je slišati, toliko pohlepa je čutiti in privoščljivosti, tudi hudobije, iskanje lažjih poti. Ne, nočem biti taka, zato nisem. Pa sem res dobra oseba? Vsak, ki izstopa, je obsojen na javno linčanje … Kot v srednjem veku ko so kurili modre ženske na grmadi. Vse v imenu boga! Bog - kako zlorabljena beseda. Pa vendar biva v vsakem izmed nas. Ali pa ne več, ali pa res drži, da so med nami tudi drugačni prebivalci, saj je nemogoče razumeti, da je toliko ljudi brez čustev?! Ne vem več.

Ali pa so naše misli postale prepočasne in ne zmoremo več ustvarjati podob lepšega sveta. Hrana naj bi nam dala potrebno energijo in pospešila naše misli, da bi sprejemali zdrave in koristne odločitve. Vse bolj imam občutek, da komaj poskrbimo za dnevne obveznosti, da je tako malo ustvarjalnosti, ki bi se dotikala dobrega za vse ljudi, da prav vsak skrbi za lasten 'izplen' s tem pa dobiček in ugodje. Ujeti smo v neki začarani krog, ko je sistem postal 'perpetuum mobile' - saj se giblje v neskončnost in niti 'razumne' debate ga ne morejo ustaviti. 

Ne glede na vse vedno posije sonce in nas ogreje. In tudi če se pojavi nevihta in deževje, nas greje sonce znotraj soljudi, ki nam jih življenje pripelje na pot. Srce ve in tudi telo ve … Zato si je dobro postavljati vprašanja, ki imajo smisel, »Kam gremo? Kaj lahko storim? Kaj mi nosi radost?« Odgovornost je darilo, da soustvarjam svet, ki je prijazen in v skladu z naravnimi zakonitostmi. Najprej začnem pri sebi, da postanem živa priča življenja, nato pa to širim naprej. Naj teče reka življenja tudi skozi tvoje, moje delovanje. Naj bo dobro!

Da bi uravnali ta nihanja, sem v mesecu juniju pripravila kar nekaj dogodkov. Preverite, morda vam kakšen izmed njih ustreza - klik na povezavo

Helena iz Žarka

maj 2023

Po navodilih Anastasije iz knjig iz zbirke Zveneče cedre Rusije je takrat, ko si nadenemo obesek, treba upoštevati troje:

1. moramo si želeti, da se košček cedre vključi v informacijski sistem našega telesa,
2. bosi moramo stati na travi,
3. ploščico moramo z dlanjo leve roke pritisniti k razgaljenim prsim;

Mesto Tromsø imenujejo tudi arktična vrata. Takoj prebudi prijetne občutke. Veliko je približno 21 km2, ima 65.000 prebivalcev. Je največje urbano območje na severu Norveške in tretje največje severno od arktičnega kroga na svetu (takoj za Murmanskom in Norilskom). Za čuda ima to področje mile zime in mesto je toplejše kot kraji južneje od njega - vzrok za to je segrevalni učinek zalivskega toka.