Izredna stanja, kot so razne nesreče in bolezni, nam nudijo možnost korenitih sprememb. Takrat smo prisiljeni soočiti se z dejstvi in se iskreno pogovoriti s seboj. Seveda je to zelo boleč proces in pri tem potrebujemo veliko energije in vztrajnosti - najprej za zdravljenje in kasneje za potrebno preobrazbo. Življenjsko filozofijo, da je vsaka stvar za nekaj dobra, je težko sprejeti, vendar (pravijo) drži!  Sicer so zgodbe o uspehu, vedno zgodbe drugih (kajne). Tako se nehote srečujemo tudi z raznimi (omejujočimi) prepričanji, ki pa jih slej ko prej prerastemo.

V svojih tridesetih letih sem se preselila v drug kraj, si na novo začrtala življenjsko pot in zajela življenje z veliko žlico! Vse se je odvijalo izpolnjujoče, celo adrenalinsko, dokler nisem nekega dne precenila svojih sposobnosti in se poškodovala. Na soteskanju sem v zaletu s kolenom padla na skalo, si zdrobila sklep, pogačico, potrgala kolenske vezi … V trenutku se je moj način življenja dobesedno ustavil! Zagovornica neodvisnosti sem postala še kako odvisna od pomoči. Napoved ortopedov ni bila dobra in njihov predlog je bil, naj resno razmislim o selitvi v pritličje, saj ne bom nikoli več mogla hoditi kot doslej. Moj spontani odziv je bil, »Ne verjamem! Še kako bom hodila!«

Cogito, ergo sum, izrek filozofa Descartesa je preveden v »Mislim, torej sem,« vendar je (zame) bolj pravi prevod, »Sem to, kar mislim«. Kdo je gospodar vaših misli? Vi sami! Spremljajte, kje se porodi misel – zunaj ali znotraj vas? Misli, ki nas vznemirjajo, ne prinašajo nobene koristi, nasprotno, hranijo se z našo življenjsko energijo. Dobro znano dejstvo je, da se vedno zgodi tisto, česar se najbolj bojimo.

Namenite si prijazne besede, prijazne misli! Vem, lahko je reči, težje storiti, vendar se vse začne pri vas samih. Ta trenutek. Katera je vaša trenutna misel? Misel podpore ali … Optimistične misli in veder pogled na svet nam pomaga za boljše in lepše življenje. Saj veste, da (še) ni konec sveta!

Če vam zdravje dopušča, pojdite na kolo za zdravo telo na več ravneh. Sama precej kolesarim, tudi po opravkih ...

Me je prešinilo, da vse vsa modrost skriva v najbolj vsakdanjih stvareh, opravilih … Kljub temu, da že četrt stoletja hodim v isti gozd, me vsakič znova prijetno preseneti. Spremljam ga v vseh letnih časih, skozi obdobja preizkušenj in gozd spremlja mene …Drevesa me poznajo in jaz njih. Rastejo in rastem, nekatere je pred leti uničil žled, nekatere pokončne smreke pa lubadar. Ne glede na vse tragedije, se gozd obnavlja in nudi varno zavetje živalim, rastlinam in ljudem … Še več ! Na neki nenavadni način zna gozd pomiriti, okrepiti, napolniti z energijo … - govori o življenju, ki se obnavlja in nadaljuje!

Tretje leto se že dobivam z dekleti iz tretjega življenjskega obdobja, ki meji že na četrto, in skupaj vadimo Nirvano fitness. Zame so čudovita radostna dekleta, kajti njihov duh je mladosten in so mi  vzor! Mlajšim udeleženkam (v drugih skupinah) rada ponavljam, kako pomembna je redna celostna vadba Nirvane Fitness, saj je to najboljša naložba za zdravo in aktivno starejše obdobje!

Najbolje, da dekleta kar sama povedo, kakšne so njihove izkušnje ob vadbi Nirvane fitness. Adela je zbrala misli in utrinke:

Morda so nalivi in toča krivi tudi za slabe internetne povezave. Brez te povezave poslovanje, kot smo si ga zastavili, preprosto ni možno. Ne moreš plačati računov, ne moreš izstaviti računa, niti urejati vsebin na spletni strani, kaj šele objaviti kaj na FB-ju. Če nimaš shranjene številke, ne moreš niti poklicati tehnične pomoči in ko jo že dobiš in kličeš, si v čakalni vrsti. Se tudi vam zariše nasmeh, ko vam povedo, da lahko napako opišete po elektronski pošti in počakate na odgovor?! Seveda lahko pustite številko in vas pokličejo nazaj. Preostane čakanje, da prideš na vrsto za reševanje.

Mene tak položaj spravi v neprijetno stanje – ne da ne bi imela ta čas česa početi, niti ni ogroženo življenje, toda običajno se to zgodi, ko že rešuješ podobne nezgode še na dveh področjih. Kot da ima hudič mlade. In potem je pretrgana internetna povezava le kaplja čez rob …

Zdi se, da se stara znanja vračajo, da nam ponujajo preizkušene in učinkovite načine zdravljenja. Da so nekoč drevesa častili kot sveta in jih povezovali z duhovi in bogovi, ki naj bi bivali v njih, je posledica izkustva o dobrodejnem delovanja dreves na človeka. Danes v čudežno moč dreves lahko znova verjamemo, saj o tem že obstaja kar nekaj znanstvenih dokazov. Medtem ko so starodavne zdravilne tehnike iz ljudskih pratik, ki opisujejo uporabo različnih vrst dreves za zdravljenje telesnih in duševnih bolezni, do nedavnega mnogi enačili z magijskimi obredi in vraževerjem, pa je vrsta znanstvenikov pristopila k raziskovanju učinka teh tehnik in z dokazi o zdravilnem delovanju dreves in modrosti naših prednikov tovrstna prepričanja ovrgla. V sodobni medicini se je tako pojavila celo posebna smer, imenovana dendroterapija, ki pri zdravljenju uporablja energijo dreves oz. človekovo komunikacijo z drevesi.

Poleg komunikacije z drevesi je znanost pričela raziskovati tudi energijsko delovanje posameznih vrst lesa. Ugotovitev, da les deluje kot biokorektor 

Sposobnost ustvarjanja lastne usode s pomočjo lastnih misli ima vsak, le da se tega ne zavedamo. To sposobnost je potrebno le ozavestiti, se je torej zavedati in jo uporabljati!

Zgodba o Anastijenem boju z ledenikom je pravzaprav zgodba o človekovem boju z zlom, s temnimi silami, ki se v življenju odražajo kot bolezen, žalost, osamljenost, beda in obup. Nesmiselno se je proti tem silam bojevati z merjenjem moči in usmerjati svojo misel proti njim, kajti naše misli so hrana tem silam. Misel je potrebno usmeriti v aktivno ustvarjanje podobe in stanja zdravja, radosti, ljubezni, blaginje in sreče. Tako kot je silna misel drobne deklice Anaste, s katero je ohranjala podobo svoje cvetoče doline in svoje Domovine, stopila velikanski ledenik, tako lahko sleherni med nami s svojo lastno mislijo  ustvarja podobo lastne sreče in svoje srečne Domovine!

Že v davnini je bilo znano, da so lasje nekakšne »antene«, ki človeka povezujejo s kozmosom in mu dajejo psihično moč. Tem daljši so lasje, tem večjo moč naj bi imel človek. Svetopisemska zgodba o Samsonu je le ena od starodavnih zgodb, ki dolžino las povezujejo z  magičnimi sposobnostmi človeka. V slovanski mitologiji je znana  zapoved boga Svaroga:«Ne strižite svojih las, sicer boste izgubili modrost in zdravje!« Slovanska beseda za lase volosi  («волосы»), izvira od boga modrosti Velesa (Volosa), ki je bil seveda kot vsi drugi staroverski bogovi dolgolas.

Da bi lasje lahko opravljali svojo nalogo prevodnika kozmične energije, morajo biti dolgi vsaj 7 cm. Našim prednikom so dolgi lasje dajali modrost in jih povezovale z višjimi silami.

Anastasija je trdila naslednje:
»Vsako posejano seme vsebuje ogromno količino podatkov iz vesolja, ki jih po velikosti in natančnosti ne moremo primerjati z ničemer, kar je izdelal človek. S temi podatki seme do milisekunde natančno ve, kdaj naj oživi in požene, katere sokove naj črpa iz zemlje, kako naj uporablja sevanje nebesnih teles, kot so sonce, luna in zvezde, v kaj naj zraste in kakšne plodove naj obrodi.
Plodovi so namenjeni življenjski preskrbi človeka. Lahko se borijo in upirajo kateri koli bolezni človeškega organizma, in to učinkoviteje in močneje kot umetno izdelana zdravila, bodisi obstoječa ali bodoča. Za to pa mora seme poznati stanje človekovega organizma.

Oh, koliko stihov in filozofskih razprav je posvečenih temu čustvu. Težko je najti literarno delo, ki se v takšni ali drugačni meri ne bi dotikalo te teme. Skoraj vse religije govorijo o ljubezni. To veliko čustvo naj bi človeku podaril Bog. Toda realnost sedanjega človeškega bivanja prikazuje čustvo ljubezni kot nadvse sadističen pojav.

Poglejmo resnici v oči. Statistika kaže, da šestdeset do sedemdeset odstotkov zakonskih zvez razpade.

Toda ali je res tako zelo potrebno raziskovati vsem znano čustvo ljubezni? Nenavadne informacije, ki jih še nikjer prej nismo srečali in smo jih izvedeli v sibirski tajgi, pričajo o tem, da so raziskave nujno potrebne. Treba se je naučiti razumeti ljubezen.

Mislim, da je eden najbolj točnih odgovorov na vprašanje, zakaj ljubezen odhaja, preprosto: odhaja zato, ker ne najde razumevanja.V preteklosti pa so jo ljudje razumeli.