Morda zaradi pregretih možganov tole razmišljanje ... Če gre drugim dobro, gre tudi meni … in iskreno se veselim povezovanja ter napredka drugih. Tudi zato rada delim svoja vedenja, izkušnje, celo priporočila … Včasih pa me prav zaboli, ko opazujem pretirano potrošništvo, lahkomiselni odnos do narave, do živali, celo do soljudi … Včasih se to potencira do jeze ob vsej tej brezbrižnosti. Kaj lahko storim? Vse se začne pri meni. Delo na sebi se ne konča! Dokler še dihate, dokler so stiske v svetu, naše delo še ni končano. Seveda najprej »pometemo pred svojim pragom«, vendar ni dovolj, če je urejen samo moj vrtiček, prav vsi smo soodgovorni za stanje, v katerem smo. Odvisno pa je od naše prebujenosti, kaj in kako bomo ukrepali.

Morje s svojim valovanjem. Valovanje kot veličastno dihanje. Popolna predaja veliki prasili, ki je vseobsegajoča, se je ne da določiti, niti nadzirati. Ste kdaj legli na vroč pesek, kot da so vam odpadla vsa bremena? Ste predali delovne obveznosti in si privoščili pravi predah? Ste občutili povezavo – sintezo tako z morjem kot s soncem obenem. Sliši se preprosto, vendar je najtežje občutiti sebe - tukaj in zdaj. Čas počitnic in dopustov je pravi, da poskusimo to doživeti v polnosti.

Da bi mogli hitreje in bolje delovati, kar je osnovna potreba v tem hitrem tempu, je zagotovo treba upočasniti dejavnosti, upočasniti svoje gibanje in tudi dihanje. Vsemu temu lahko dodamo neko novo dimenzijo, ki izhaja iz naše notranjosti.

Ali bomo v bodoče bolj zdravi, živeli bolje, bili bolj zadovoljni in predvsem svobodni, karkoli to že za nekoga pomeni, je odvisno predvsem od našega razumevanja, zakaj smo, kjer smo, kako je do težav prišlo, in pripravljenosti prevzeti odgovornost za svoje stanje. Predvsem pa pripravljenosti, da spremenimo način življenja, prehranjevanja, razmišljanja in zavedanja, da če ne bomo tvorno in aktivno sodelovali v umeščanju sebe v sodobni družbi, bodo to namesto nas, in najhuje v našem imenu, naredili drugi, kar pa nas bo lahko drago stalo.

Paket brezpogojne ljubezni - kanal na YouTube

Namen tega videa je, spodbuditi vas, da še danes za nekoga naredite nekaj dobrega. Odločite se, koga boste danes osrečili, koga nasmejali, koga objemali.... in komu podarili paket brezpogojne ljubezni. Naj bo to znanec ali neznanec ... ljubezni je dovolj za vse. Ker ljubezen se ne deli, temveč množi!

Knjiga, pravzaprav priročnik, nagovarja bralce k temu, da je prvi korak k spreminjanju brezpogojna ljubezen do nas samih in do drugih ljudi, narave, živali …, celotnega planeta. Vse kar ta svet potrebuje je pravzaprav čista ljube

Gledanje svoje podobe v ogledalu naj ne bo namenjeno le urejanju zunanjosti, ampak naj postane tudi obred krepitve duha in notranje moči. Obstajajo ogledala, ki so namenjena prav globljemu prepoznavanju resničnosti in popravljanju napak – ne kozmetičnih, ampak tistih, ki se odražajo kot bolezen, značajske napake ali preprosto nezadovoljstvo s svojim življenjem ali usodo. Ogledalo v ovitku iz brezovega lubja ima na notranji strani napis »Sem najlepša«. Ne gre za prevzetnost kot v pravljici o Sneguljčici, gre za energijsko delovanje na stanje duha in posledično tudi na stanje in videz telesa. Skorja breze ima pri tem posebno vlogo, ki jo izraža že njeno ime: slovansko ime breza izvira iz praslovanskega imena *berza, kar prihaja verjetno od praindoevropskega *bherg’os iz korena *bhereg in pomeni 'svetetiti se, blesteti'. Bela breza je poetični simbol ženske, lirična podoba pomladi, simbol svetlobe in čistosti pri Slovanih, baltskih narodih, Germanih in ugrofinskih ljudstvih. V arheoloških najdbah na področju Rusije je mnogo brezovih zvitkov, saj je med ljudstvom veljal običaj, da so prošnje svojim bogovom in dobrim duhovom pisali na brezovo skorjo in jih pritrjevali na drevo. Breza je drevo, posvečeno boginjam lepote, sveti in blesti se v svoji čisti lepoti in uokvirja ogledalo, ki ima sposobnost zrcaliti podobo lepote v našo zavest in življenje.

Vem, da drevesom in ne nam,
dana je veličina popolnega življenja;
na ljubečih tleh so sestre zvezdam,
mi kot da smo na tujem,
a drevesa v domovini! -Nikolaj Gumiljov (1886-1921), Drevesa

Od pradavnih časov so ljudje drevesa častili kot sveta, saj so jim dajala vse potrebno za preživetje in s svojimi magičnimi silami vplivala na njihovo usodo. Do prihoda krščanstva so bila drevesa izvorna povezava med bogom in človekom. Predstave o prihodu duše z drevesa, kjer v podobi ptic čakajo na trenutek prehoda v človekovo telo, pa tudi predstave o prehodu duše po smrti v drevo, kažejo na dejstvo, da je bila povezava človeka in dreves bistven del starodavnega verovanja.
Drevo je eden od osnovnih elementov starodavne kozmologije. Simbolika drevesa združuje kozmos, bios in logos, zato se drevo v različnih tradicijah in religijah pojavlja kot kozmično drevo, drevo življenja in drevo spoznanja.

V drugi del knjige Drevesa – miti, legende, zdravilnost sem vključila drevesa, ki rastejo pri nas, izjema je le sibirska cedra. To »svetinjo« daljne Sibirije sem predstavila zato, ker mi je prav sibirska cedra pred mnogimi leti dala izkušnjo prepoznavanja in povezovanja z energijami narave. Šele iz te izkušnje sem lahko tudi naša drevesa razumela kot živa bitja, naše zaščitnike, zdravilce in učitelje, ki nas učijo o večnih zakonih življenja.

EFT -   Tehnika doseganja čustvene svobode je ena izmed vodilnih energijskih tehnik. Z njo lahko učinkovito ublažimo najrazličnejše telesne in čustvene težave, kot so strahovi, fobije, trema, škodljive navade, bolečine v hrbtu in nespečnost.

"Vsaka želja, v katerikoli obliki se že pojavi, je duhovna sila, ki stremi po uresničitvi."

Martin Kojc (1901-1978), pisatelj in nesporni mojster življenja in mišljenja, je bil eden redkih ljudi, ki je svoja razmišljanja potrdil s svojim življenjem. Njegova knjiga Učbenik življenja je praktični priročnik, ki ga je s pridom uporabljal pri svojih psiholoških posvetovanjih in je postal uspešnica. Knjiga Prebujajoči se človek (Založba Domus Litisia, 2015), je naslednja neizogibna stopnja osveščanja na poti do popolnega razsvetljenja.

»Naj bo sistem tak ali drugačen, vedno ostaja samo sistem, naravnan na to, da bi že mlademu človeku odvzel srce, dušo in ga podredil sebi. Oblikovati hoče takega človeka,  kakršni so vsi drugi, pripravljenega pokoravati se družbenemu redu. In tako že veke človeški duši ni dopuščeno spregledati. Človeku ni dovoljeno, da bi se mu duša razkrila v vsej svoji lepoti, kot duša, dana od Boga. Njemu, vladarju vsega vesolja.« Anastasija, Vladimir Megre

Tako pač je, živimo v takšnem svetu. Toda, vse več ljudi se prebuja, vse več Svetlobe žari v nas in na Zemlji.  Vsi imam v sebi  pra-spomin o življenju, ki ga je zasnovala življenjska energija božanskih predstav. Čeprav počasi, se sprašujemo o smislu in nesmislu svojega načina življenja in počasi od-puščamo nekatere nesmisle. Spraševati se – to je tisto, kar mi je v knjigah iz zbirke Zveneče cedre Rusije tako všeč – Anastasija pravi, vprašaj se, razmisli … Seveda temu sledi sprememba!

Kaj je merilo zadovoljnega človeka?

Vse več govorimo o etičnem potrošništvu, o zmanjševanju ogljičnega odtisa, o vračanju k naravi … Lepo in prav je, da spoštujemo človekove pravice, da podpiramo lokalno podjetništvo, zmanjšujemo porabo embalaže, in se trudimo zdravo prehranjevati, skrbeti zase. Tudi sama se trudim po svojih najboljših močeh. Poklon vsem nam!

Želim, da se zamislimo pri (morda) bistvenih stvareh, pri izvoru samem, zato vas (se) sprašujem, »Kakšen je tvoj življenjski program?«

Knjige o Anastasiji so bile in so še vedno vizionarske, ne samo da nam opisujejo simpatično zgodbo, temveč nas spodbujajo k razmišljanju, ukrepanju o ključnih vprašanjih, ki se tičejo nas samih … še več, ogrejejo nam srce in nam prebudijo razum (raz-um). Tokrat vam za pokušino, za razmislek in povabilo na naše druženje in branje pripenjam ta odlomek iz knjige Anasta.